Nevarne gosenice hrastovega ali pinijevega sprevodnega prelca
Gosenice hrastovega ali pinijevega sprevodnega prelca, metulja, ki sodi med največje škodljivce predvsem borovih gozdov, predstavljajo tudi potencialno nevarnost za ljudi in živali. Ime “sprevodni” izhaja iz značilnega gibanja gosenic, ki spominjajo na “vlak”.
Strupene črno sive dlačice, ki prekrivajo telo gosenice, povzročajo hude reakcije na koži in sluznicah ljudi in živali, predvsem pri psih. Vzdolž telesa imajo gosenice značilno rdečo progo, po trebuhu pa so rumene. Čez dan se te nahajajo v t.i. zapredkih, kjer jih lahko naštejemo tudi do 150, ponoči pa se v sprevodu odpravijo na mesta, kjer obžirajo iglice drevja. Proti jutru pa se po drevju in tleh ponovno vračajo v svoja gnezda. Tudi zima jim ne pride do živega, saj preživijo celo temperature do -29 stopinj Celzija. Proti koncu zime se gosenice spustijo na tla, kjer se v zemlji zabubijo.
Prvi opis škodljivca v Sloveniji sega v leto 1904, ko so ga odkrili v borovih gozdovih pri Komnu in od koder se je hitro razširil po celi Sloveniji, kjer najbolj ogroža hrastove gozdove. Toplejše zime predstavljajo za te škodljivce ugodne razmere za vse burnejše razmnoževanje.
Lomljive dlačice, ki prekrivajo telesa gosenice, vsebujejo strup, ki povzroča sproščanje histamina, snovi, ki se v organizmu sprošča predvsem pri alergičnih reakcijah.
Lomljive dlačice, ki prekrivajo telesa gosenice, vsebujejo strup, ki povzroča sproščanje histamina, snovi, ki se v organizmu sprošča predvsem pri alergičnih reakcijah. Nevaren je tudi stik z mrtvimi gosenicami, kar predstavlja tveganje preko celega leta, nedvomno pa je gosenic največ v pomladnem času. Znano je, da so otroci in starejši ljudje občutljivejši, pri psih razlike v občutljivosti niso znane.
Znaki zastrupitve so odvisni od mesta stika, količine strupa pa tudi čim prejšnje prve pomoči. Stik dlačic s kožo, ki je pri ljudeh najpogostejši, povzroči vnetje s srbežem, oteklino, rdečino, lahko pa se pojavijo celo mehurčki. Podobna vnetna reakcija se lahko pojavi na očesnih veznicah in v žrelu, v kolikor pridejo dlačice v stik z omenjenimi deli telesa. Redkeje se lahko pojavijo tudi težave z dihanjem. V primeru hujše zastrupitve pri občutljivejših ljudeh in živalih so opisani tudi sicer redki primeri hude alergične reakcije - anafilaktičnega šoka.
Dejstvo pa je, da psi v času sprehodov z zanimanjem spremljajo premikajoče sprevode gosenic in zanje predstavljajo potencialno “igračo”. Psi se dlačic gosenic najpogosteje dotikajo s smrčkom in gobčkom. Takoj po stiku se poleg vnetnih sprememb na izpostavljeni koži in sluznicah pojavi še povišana telesna temperatura, pospešeno ali oteženo dihanje, modrikaste sluznice, oteklina jezika, ustnic, slinjenje, povečane podčeljustne bezgavke, vnetje očesnih veznic in v težjih primerih tudi odmiranje jezika.
Hude posledice pri živalih povzroči seveda tudi zaužitje gosenic, kar povzroči hudo oteklino sluznice ustne votline in jezika, živali se tudi močno slinijo. Zaradi otekline žrela se pojavi tudi oteženo dihanje. V hujših primerih se lahko pojavijo celo motnje v strjevanju krvi, kot posledica sistemske vnetne reakcije, ki je lahko celo usodna. Pri nekaterih psih se kot posledica hude otekline jezika po dveh do petih dneh lahko pojavi odmiranje tkiva, zaradi česar ti pacienti potrebujejo intenzivno nego ter hranjenje preko hranilne sonde. Prva pomoč pri otekanju jezika je spiranje z vročo vodo ali kisom, s čimer strup inaktiviramo.
Poškodbe, ki nastanejo zaradi posledic zastrupitve z dlačicami gosenic, zdravimo simptomatsko, z lajšanjem posledic. S prizadete površine je seveda priporočljivo odstraniti dlačice, kar lahko naredimo z lepilnim trakom ter izpiranjem, vendar tega ne počnimo z golimi rokami. Zaradi nevarnosti, da z dlačicami pridemo v stik tudi sami, uporabimo rokavice, ki jih po tem previdno odstranimo in pazimo, da lebdečih dlačic ne vdihnemo tudi sami. Prizadetega mesta se ne dotikamo.
V primeru stika psa z gosenicami in pojavu znakov, še posebej, če se pridruži slinjenje, otekanje ter oteženo dihanje, svetujemo čimprejšnji obisk veterinarja. Pogosto je potrebno tudi intenzivno hospitalno zdravljenje. V kolikor opazimo zapredke ali gosenice na drevesih v okolici, jih ne odstranimo “brezglavo«, temveč se pozanimajmo pri strokovnih službah, kako to storiti. Za odstranjevanje zapredkov in gosenic je potrebna ustrezna zaščitna oprema.
Glede na to, da so gosenice v večjem številu že na pohodu, se pri izbiri sprehajalnih poti izogibajte s škodljivci napadenih gozdov, pa tudi mestnim parkom. Še posebej se takim predelom izogibajte v vetrovnem vremenu. Pse na sprehodu vodimo na krajšem povodcu in ves čas pozorno spremljamo morebiten pojav sprevoda gosenic.
Pojavnost zapredkov in/ali gosenic sporočimo lokalnim skupnostim ali območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Za odstranitev škodljivcev na drevesih, ki so v naši lasti, moramo poskrbeti sami, vendar izvedbo zaupajmo usposobljenim izvajalcem, ki razpolagajo z ustrezno zaščitno opremo in znanjem.