“Zeleno” za Slovenijo ni isto kot za Evropsko komisijo

Slovenijo v evropskem skladu za okrevanje in odpornost do leta 2026 čakata 5,2 milijardi evrov. Jih bo znala pobrati? Vlada je prejšnji teden razkrila, kam bi usmerila ta denar. Opozicija ji očita, da ga bo preveč porabila za infrastrukturo in beton, premalo pa za projekte, ki bi spodbujali razvoj in ustvarjali nova delovna mesta.

LJUBLJANA > Vlada mora načrt za okrevanje in odpornost v potrditev Evropski komisiji poslati do konca aprila. Gre za načrt, kako bo porabila 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov ugodnih posojil, namenjenih okrevanju po krizi, ki jo je ustvarila pandemija covida-19.

Evropska komisija državam članicam pri porabi tega denarja ni dala prostih rok. Od njih zahteva, da vsaj 37 odstotkov sredstev porabijo za trajnostni in zeleni prehod in vsaj 20 odstotkov za digitalizacijo. Hkrati morajo države upoštevati načelo, da noben ukrep ne sme bistveno škodovati okolju.

Zvone Černač, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

“Program bo dopolnjen, v nekaterih delih bistveno, vendar ne s predlogi, ki ne gredo v prid ljudem.”

Kam bi Slovenija usmerila denar?

Z osnutka načrta za okrevanje in odpornost je vlada oznako interno umaknila prejšnji teden, po mesecih zahtev opozicije, da mora biti vsebina dokumenta plod skupnega premisleka in rezultat širšega družbenega dogovora.

V načrtu je vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 29 milijonov evrov predvidela za trg dela. S tem denarjem bi spodbujala podaljševanje delovne aktivnosti in hitrejši vstop mladih na trg dela, zaposlovanje invalidov ter skrb za varnost in zdravje pri delu. Zdravstvu bi namenila 202 milijona; večino za gradnjo infrastrukture ter nakupe opreme in vozil, 80 milijonov pa za vlaganje v zdravstveno osebje in krepitev primarnega zdravstvenega varstva. Za vzpostavitev dolgotrajne oskrbe bi šlo 99 milijonov evrov.

Denar, ki je v evropskih skladih Sloveniji na voljo do leta 2030

>Načrt za okrevanje in odpornost (nepovratna sredstva): 1,6 milijarde evrov.

>Načrt za okrevanje in odpornost (posojila): 3,6 milijarde evrov.

>Finančna perspektiva 2021-2027: 3,2 milijarde evrov.

>Finančna perspektiva 2014-2020 (počrpati jih je treba do konca 2023): 1,5 milijarde evrov.

>Skupna kmetijska politika: 1,6 milijarde evrov.

>Pobuda ReactEU: 330 milijonov evrov.

Dobre pol milijarde bi Slovenija namenila izobraževanju in razvoju na znanju temelječe družbe. Pri turizmu bodo v ospredju naložbe v okolju prijazno turistično ponudbo in digitalizacijo, pri kulturi pa v prenovo kulturnih spomenikov, ki bi dopolnjevali turistično ponudbo. Oboje skupaj lahko iz sklada računa na 340 milijonov evrov.

Podjetja se bodo lahko prijavljala na razpise za spodbujanje razvojnih investicij. Posebnih spodbud bodo deležna podjetja na obmejnih območjih in območjih z visoko brezposelnostjo.

Digitalni transformaciji vseh segmentov družbe bi bilo namenjenih 550 milijonov, trajnostnemu in zelenemu prehodu pa 2,2 milijardi povratnih in nepovratnih sredstev. Načrt za okrevanje in odpornost napoveduje ukrepe za dosego vsaj 27-odstotnega deleža obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2030 ter ukrepe za učinkovitejšo rabo energije v gospodarstvu. Na področje “zelenih” ukrepov sodijo tudi spodbude za energetsko prenovo stavb, ukrepi za prilagajanje na podnebno pogojene nesreče, ukrepi za varovanje vode in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti s poudarkom na razvoju železnic.

Načrt se bo še bistveno spremenil

Osnutek se bo še spreminjal, saj je Evropska komisija podrobnosti, kaj pomeni zeleno, dorekla šele nedavno, je včeraj pojasnil minister za razvoj in kohezijo Zvone Černač. “Kajti nič ne pomaga, če je po zdravi kmečki logiki za nas kanalizacija in čistilna naprava stoodstotni prispevek k zelenemu, po tej tabeli pa je prispevek samo 40 odstotni,” je povedal o pričakovanjih Evropske komisije. “Program bo dopolnjen, v nekaterih delih bistveno, vendar ne s predlogi, ki ne gredo v prid ljudem,” je dejal. Poudaril tudi, da noben del Slovenije ne bo zapostavljen.

To, da načrt še nastaja in se spreminja, je bil po Černačevih pojasnilih razlog, da je bila na njem do prejšnjega tedna oznaka interno. Zavrnil je očitke, da je dokument pripravljen tako slabo, da ga je Evropska komisija že dvakrat zavrnila. Slovenija načrta sploh še ni oddala, tako da so doslej potekala le usklajevanja z njenimi predstavniki, da bo “dokument brezhiben.”

Ne gre za leve in desne, ampak za skupni razvoj

Včeraj je o osnutku nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost razpravlja državni zbor na izredni seji, ki so jo zahtevali opozicijski poslanci. Razlog za to je bila prav oznaka interno, ki jim je preprečevala, da bi se z vsebino seznanili že prej in sodelovali pri njeni pripravi. Ne gre za vprašanje levi-desni, teoretiki-praktiki, ali naš-vaš denar, ampak za bodoči razvoj naše družbe, je v imenu predlagateljev seje LMŠ, SD, Levice in SAB poudaril Franc Trček (SD). “Gre za otroke, ki bodo te dolgove odplačevali. Gre za novo družbeno pogodbo.”

V načrtu, ki ga pripravlja Černačeva vladna služba, v opoziciji pogrešajo več ukrepov, ki bi bili vzvod za ustvarjanje dodane vrednosti v prihodnosti, in bolj ambiciozne poteze za trajnostni in zeleni razvoj. Namesto tega opažajo vse preveč naložb v cestno infrastrukturo in “beton”. “Če bo vladni pristop obveljal, bo Slovenija imela najlepša krožišča na svetu, a krhke temelje prihodnjega razvoja in ohranjeno ranljivost družbe, delovnih mest in javnih storitev,” je opozorila Meira Hot (SD).

Opozicija je pripravila svoj alternativni program. V njem trdi, da bi 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev oblikovala v vzvod, ki bi ustvaril dodatnih 15 milijard evrov vrednosti.

---