Ne ustavita jih ne uredba ne policija

Prizadevanja, da bi na cesti Kozina-Starod omejili tranzitni tovorni promet, trajajo že dolgo. Uredba o prepovedi vožnje vozil, težjih od 7,5 tone, je sicer nekoliko zalegla, a število tovornjakov se spet viša, epidemiji navkljub. Državni sekretar Franc Kangler je občini obljubil pomoč, a če policija ne bo dosledno izvajala nadzora, menijo v društvu Mirna cesta, se razmere ne bodo uredile.

Tovorni tranzit med Kozino in Starodom se je, navkljub epidemiji, 
spet nekoliko povečal.    Foto: Lea Kalc Furlanič
Tovorni tranzit med Kozino in Starodom se je, navkljub epidemiji, spet nekoliko povečal.  Foto: Lea Kalc Furlanič

HRPELJE > Februarja 2019, pred uvedbo uredbe, ki na cesti med Kozino in Starodom prepoveduje vožnjo tovornjakom nad 7,5 tone (razen izjem), jih je po njej peljalo 19.574; februarja lani, po uvedbi uredbe in tik pred epidemijo, 15.415 tovornjakov ali za približno 20 odstotkov manj.

Najprej za petino manj, nato spet poskok

Vendar pa je februarja letos - navkljub covidnim ukrepom oziroma zastoju gospodarstva tudi na Hrvaškem in v drugih državah - število spet naraslo: na 15.603 tovornjakov, torej 188 več kot ob istem času lani. Zato v društvu Mirna cesta iz Materije, ki se bori za preusmeritev težkega tovornega prometa na avtocesto, opozarjajo, naj policija dosledneje nadzira upravičenost vožnje tovornjakov po tej cesti.

15.603

tovornjakov je v februarju prevozilo cesto Kozina-Starod

Da bi to dosegli, so uredili sestanek med županjo Občine Hrpelje-Kozina Sašo Likavec Svetelšek in državnim sekretarjem na notranjem ministrstvu Francem Kanglerjem. Slednji je predlagal: “Specializirana enota za nadzor prometa in Prometna policija Koper naj na omenjeni cesti en mesec izvajata 24-urni poostren nadzor tovornih vozil na mejnem prehodu Starod in na cesti G1/7. Po tem bomo z občino ugotavljali, ali je učinkovit, in se dogovorili za nadaljnje ukrepe.” Predlog je naslovil na generalnega direktorja policije.

A iz generalne policijske uprave so nam odgovorili, da policija že sedaj izvaja 24-urni nadzor tranzitnega prometa na Starodu ter okrepljen nadzor, glede na zmožnosti, tudi na cesti G1/7. S čimer se Primož Kastelic iz Mirne ceste ne strinja: “Trdijo, da imajo vse pod nadzorom, toda dejstva in številke pravijo ravno nasprotno!”

Dokaz z dokumenti, ne s sms-sporočilom

Voznik mora policistu dokazati relacijo prevoza z izhodiščem in ciljem prevoza. Če prevaža tovor, policist preverja mednarodno prevozno listino CMR (ali sorodne), ki pa jo sicer voznik lahko izpolni tudi sam. Če pa je tovornjak prazen, je zadeva bolj zapletena, saj voznik, tako povedo na policiji, ob nadzoru ni zakonsko obvezan posredovati druge listine, kot denimo dobavnico, potni nalog, obvestilo o nakladanju ali o prevzemu blaga in podobno, ki bi upravičevale njegov tranzit čez G1/7.

V primeru praznega vozila je torej naloga policista, da zbere vse podatke, tudi z dodatnim pogovorom s šoferjem ali telefonskim preverjanjem, in se na njihovi osnovi odloči, ali nekdo izpolnjuje pogoje za vožnjo po omenjeni cesti, pojasnijo na policiji.

Vendar v društvu Mirna cesta, ki je pri prejšnji ministrici Alenki Bratušek doseglo uvedbo uredbe o prepovedi vožnje vozil nad 7,5 tone po tej cesti, ocenjujejo, da so policisti v tem primeru premalo dosledni: “Izgovor policije, da za prazna vozila ni določen dokument za prehod, je dokaz nesposobnosti kadra v policiji. Vsak prevoz ima za tovor dokumentacijo in če je nekdo peljal nekaj na Reko, ima kopijo tega prevoza (CMR, dobavnico, trošarinski list). Le s temi dokumenti lahko voznik dokaže izredno uporabo naše ceste. Policija ne bi smela verjeti le ustni izjavi šoferja ali sms-sporočilom. Potemtakem lahko na meji vsakemu potniku verjamejo na besedo, da je covid negativen!”

Letno v povprečju cesto G1/7 prevozi 280.000 tovornjakov. Po uredbi, ki je začela veljati 1. junija 2019, se je število najprej skokovito znižalo, za 32 odstotkov, kmalu pa spet zvišalo. Društvo Mirna cesta to pripisuje slabemu nadzoru policije.


Najbolj brano