Ljubezen do okolja. Do prihodnosti.

Zelena rast, ki bo okrepila konkurenčnost Evrope v svetu in hkrati ohranila njen socialni model - to je srž Evropskega zelenega dogovora, s katerim bi sedanji nevzdržni linearni model gospodarske rasti nadomestili s krožnim, vzdržnim gospodarstvom. Ključno vlogo pri tem imata tudi okolju prijazno kmetovanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Nekdanja nasprotnika - varovanje okolja in gospodarska rast - postajata zaveznika.

Že dve desetletji ga ni več. Bil je eden zadnjih, ki je bil zaljubljen. V zemljo. In v kar je na njej zraslo. Delal je s strastjo. Staro skrivenčeno trto je najprej poravnal ob trden pokončen kol, naslednje leto ji je naredil nov latnik: do gladkega je olupil akacije, da so se bleščale v soncu, jih trdno zvezal med seboj z bekami: trikrat ovitimi, vse v eno smer poravnanimi ... In se je seveda vzravnala, stara trta, ob trdnem kolu, ter se razbohotila na akacijevem latniku, hvaležna za pozornost in redno nego skozi vse leto.

Zdaj ga, starega soseda, ni več. Tudi drugih iz njegove generacije ne. A prihajajo nove. Srednje, predvsem pa mlade. Zlasti pri slednjih je spet zaznati ljubezen in strast. Diplomirani agronomi, tudi sociologi, diplomanti tega in onega, tudi doktorji znanosti. In povsem običajni poklici. A s skupno lastnostjo: strastjo do narave in kmetovanja. Mlada sirarka v Benečiji, mladi ovčar na Pivškem, mlada oljkarka v Istri, mladi vinogradnik na Krasu ... Vse več jih je. S strastjo, z znanjem, s svežimi, inovativnimi idejami.

Vse to nas lahko navdaja z upanjem, da je ohranjanje okolja in gospodarsko rast, dosedanja nasprotnika, možno spremeniti v zaveznika.

Tudi za takšne je napisan Evropski zeleni dogovor, na takšne se lahko opre Ursula von der Leyen. Sicer bo njen evropski zeleni dogovor propadel.

A kot kaže zdaj, ne bo. Niti zaradi epidemije. Prav nasprotno. Kot je predsednica evropske komisije poudarila pred časom, se bo evropski zeleni dogovor uresničeval tudi v ukrepih za okrevanje po pandemiji. In doslej sprejeti dokumenti in finančni načrti to potrjujejo.

Sredi drugega vala epidemije, ko bi lahko vrgli puško v koruzo in dali zeleni dogovor začasno na čakanje, denar za zeleni prehod pa preusmerili v druge namene, se to ni zgodilo. Denar za uresničevanje evropskega zelenega dogovora, predviden v sklopu 1824 milijard evrov težkega evropskega proračuna za obdobje od letos do leta 2027, je ostal. Še več. Tudi 750 milijard evrov težak sveženj za okrevanje po epidemiji covida-19, ki vključuje 390 milijard evrov nepovratnih sredstev in 360 milijard evrov posojil, bo bolj ali manj sledil načelom evropskega zelenega dogovora. Članice EU, ki prav te tedne pripravljajo nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, to dobro vedo, saj morajo pri pripravi načrtov vključiti dovolj “zelenih” vsebin, sicer v Bruslju nanje ne bodo dobile zelene kljukice.

Sočasno EU že od jeseni dalje objavlja tudi razpise za projekte, sofinancirane iz rednega, “necovidnega” dela proračuna. Januarja je tako denimo potekel rok za prijavo na okroglo milijardo evrov vreden razpis za inovacijske projekte, ki bodo prispevali k blaženju podnebnih sprememb in varovanju evropskih ekosistemov in biotske raznovrstnosti.

Na kmetijskem področju bo glavnina razpisov s še bolj poudarjeno zeleno noto na voljo šele od leta 2023 dalje, ko se bo začelo novo programsko obdobje, a tudi zdaj, v prehodnem obdobju, imajo kmetije veliko možnosti za sofinanciranje naravi prijaznejših oblik kmetovanja - tako neposredno iz kmetijskih razpisov kot iz drugih, vključno z razpisi za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Tudi ti mladi primorski kmetje - sirarka, oljkarka, vinogradnik, ovčar in mnogi drugi, ki vsak zase vsak dan z ljubeznijo in strastjo skrbijo za svoje živali, oljke, trte - in s tem za okolje, v katerem rastejo ali se pasejo. In za našo hrano.

Vsi ti so gradniki zeleno vzdržne Evrope. Ne edini, seveda. Tudi tisti v inovativnih vzdržnih podjetjih so, pa v zdravstvu, kulturi in drugod, če so le okoljsko ozaveščeni proizvajalci blaga in storitev. In njihovi ozaveščeni potrošniki.

Vse to nas lahko navdaja z upanjem, da je ohranjanje okolja in gospodarsko rast, dosedanja nasprotnika, moč spremeniti v zaveznika.


Najbolj brano