Zeleni koraki ali črna prihodnost

S spodbujanjem zaposlovanja na zelenih delovnih mestih je država naredila pomemben korak v smeri blaženja posledic podnebnih sprememb. Milijon in pol evrov iz sklada za podnebne spremembe, ki ga za to zagotavlja ministrstvo za okolje in prostor, pomeni dvoletno subvencioniranje 183 delovnih mest. Na papirju se zdi to morda malo, a vseeno gre za korak v smeri bolj zelenega, sicer se nam piše precej črna prihodnost.

Slovenija kot majhna pikica na svetovnem zemljevidu se lahko tudi razpoči od zelenega, pa bistvenih sprememb na globalni ravni ne bo, a pomemben je tudi zgled, pomembna je naravnanost. Pomembno je ponotranjiti to, da je skrb za okolje pomembna. In to pri vsakem posamezniku. Da je smiselno ugasniti luč, če je nujno ne potrebujemo, da se velja potruditi med tuširanjem ali pranjem posode porabiti čim manj vode, da je kilometer ali dva poti bolj smiselno in bolj zdravo prehoditi ali prekolesariti, kot pa prevoziti ...

Slovenija se lahko tudi razpoči od zelenega, pa bistvenih sprememb na globalni ravni ne bo, a pomemben je tudi zgled.

V tridesetih letih obstoja je Slovenija marsikateri potencial že zapravila, marsikatero priložnost zamudila, a tako kot se lahko posameznik v trenutku odloči, da bo v prihodnje drugače, da bo prenehal s kajenjem, pitjem, nezdravim prehranjevanjem in se bo več gibal, se pravi da začne delati v svoje dobro, tako lahko tudi družba, tudi država. Le malo (ali pa precej) več kolektivne volje, sodelovanja in kompromisov je za to potrebnih. Pa pozabiti na levo in desno, črno in rdeče, ker smo, kar se podnebnih sprememb tiče, vsi na isti barki.

Dežela na sončni strani Alp ima tudi po zaslugi velike gozdnatosti in obsežnega območja gora, ki z gospodarskega vidika hvala bogu ni zanimivo, še relativno dobro ohranjeno naravno okolje. Subvencioniranje zelenih delovnih mest zagotovo vodi v smeri uresničevanja zelenih ciljev, ki jih izpostavljajo tudi v Bruslju. Zato bi veljalo v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost po koronski krizi - Slovenija bo iz evropskega mehanizma za okrevanje črpala do 5,2 milijarde evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnega denarja - zelenemu gospodarstvu in zeleni prihodnosti nameniti čim več pozornosti in denarja. To bi moral biti temelj, pa ne za okrevanje v smislu nove brezglave rasti in bogatenja peščice, ampak za nujno resetiranje, prebuditev in preživetje.


Preberite še


Najbolj brano