Opozicija želi izvedeti, kakšna je volja ljudi
Slovenija
03. 03. 2021, 06.00
, posodobljeno: 03. 03. 2021, 07.30
Pred skorajšnjo ustanovitvijo Nacionalnega demografskega sklada je opozicija iz vrst Levice, SD, LMŠ in SAB postavila oviro: predlaga posvetovalni referendum, na katerem bi ljudje povedali, kaj menijo o vladni rešitvi. V politiki so velika razhajanja o konceptu, kakšen naj bo demografski sklad, da bo iz njega prišlo čim več denarja za financiranje pokojninske blagajne.
Prvaki opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB bi še pred
dokončno potrditvijo zakona o Nacionalnem demografskem skladu radi slišali mnenje državljanov. Foto: STA
LJUBLJANA
> Vladna koalicija se je lani poleti, ko je bil njen partner tudi Desus, uskladila, da bo v novi Nacionalni demografski sklad prenesla skoraj vse državno premoženje.
Denar takoj, ne šele čez 15 ali 20 let
Vanj bi preoblikovala Slovenski državni holding (SDH), nanj prenesla večino naložb države in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), nato pa mu pripojila še družbe, ki zdaj upravljajo z državnim premoženjem. S takšno lastniško in upravljalsko koncentracijo večine kapitalskih naložb države bi vzpostavila pregleden in bolj učinkovit sistem korporativnega upravljanja družb v lasti države, so prepričani v koaliciji. “Le na ta način se bo lahko zagotovilo čim večje sofinanciranje pokojninske blagajne in to takoj, ne čez 15 ali 20 let. Pokojninska blagajna namreč zbere premalo sredstev za pokojnine že danes,” je o cilju novega demografskega sklada povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Ješovnik.
Marjan Šarec LMŠ
“Za SDS in vlado Janeza Janše je ideologija krinka za plenjenje po državnih podjetjih in po vsem, kar bi lahko prineslo dobičke. Vladni predlog gre točno v to smer.”
Kritike iz opozicije letijo prav na to, da bi demografski sklad del denarja od dividend in kupnin delil že takoj. S sprotno porabo se v skladu ne bo nabralo dovolj denarja za pomoč pokojninski blagajni nekje med leti 2040 in 2060, ko bo razmerje med upokojenci in zaposlenimi najslabše, opozarjajo. Poleg tega denar iz sklada ne bi bil namenjen financiranju pokojnin, ampak tudi gradnji infrastrukture za starejše, družinski politiki, morda pa tudi štipendijski politiki, kot to po novem predlagajo v SDS, NSi in SMC. V opoziciji širok nabor stvari, ki bi jih plačeval demografski sklad, razumejo kot odmikanje od cilja, da bi sklad pomagal pokojninski blagajni.
Sklad bi po predlogu, o katerem je državni zbor včeraj opravil drugo obravnavo, letno v pokojninsko blagajno nakazoval 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov kupnin od morebitne prodaje naložb, sofinanciral gradnjo domov za starejše (deset odstotkov dividend) in plačeval za ukrepe družinske politike (deset odstotkov dividend). Dolgoročno bi plemenitil preostalih 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin od prodaje naložb.
Krinka za plenjenje?
Glavni problem, kot ga vidijo v opoziciji, pa tiči v upravljanju sklada in v sami ideji, da bi pod svojo streho združil vse državno premoženje. V Levici, SD, LMŠ in SAB menijo, da bi vlada s takšno koncentracijo premoženja lahko “plenila” po njem. Po prepričanju koordinatorja Levice Luke Mesca bi “dobila neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih, da bi lahko vstopala v še preostale segmente državnega premoženja in sprostila varovalke proti privatizaciji”. 8,6 milijarde evrov državnega premoženja, bi tako postalo plen vsakokratne vlade.
Sklad bi po vladnem predlogu vodila tričlanska uprava, nad katero bi bdel nadzorni svet z enajstimi člani. Štiri nadzornike bi imenovala vlada, sedem pa DZ, in sicer pet na predlog poslanskih skupin, po enega pa na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije in Mladinskega sveta Slovenije.
Upokojenci in mladi bodo zraven za okras, vse ostale člane nadzornega sveta pa bo postavila vladajoča večina, ki bo prek Nacionalnega demografskega sklada dobila moč za kadrovanje v vseh podjetjih, so prepričani v opoziciji.
Zaradi vsega naštetega so v LMŠ, Levici, SD in SAB predlagali, naj državni zbor razpiše posvetovalni referendum o vladnem predlogu zakona. O tako pomembni tematiki morajo svoje povedati tudi ljudje, menijo. S tem so štiri opozicijske stranke tudi premaknile dokončni prejem zakona s te seje na katero od prihodnjih. Poslanci bodo morali namreč najprej odločiti o njihovem predlogu za referendum.