O knjigi Izrazi moči slovenskega jezika dr. Vesne Mikolič

Založba Annales ZRS Koper je v lanskem letu začela z izdajanjem skupne zbirke s Slovensko matico z naslovom Razsežnosti slovenstva. V njej bodo izhajala znanstvena dela, povezana s slovenskim jezikom, kulturo in identiteto. Prva v zbirki je izšla monografija dr. Vesne Mikolič Izrazi moči slovenskega jezika, ki pomeni tudi prvo celovito in interdisciplinarno obravnavo intenzitete jezika v slovenskem jezikoslovju.

Dr. Vesna Mikolič Foto: Tomaž Primožič/FPA
Dr. Vesna Mikolič Foto: Tomaž Primožič/FPA

Knjiga prinaša tako slovnični opis intenzitete jezika kot analizo primerov v različnih diskurzih, in sicer v znanosti, turističnem oglaševanju in politiki, prav tako obravnava tudi leposlovje in prevodno književnost, kjer so sredstva za stopnjevanje moči literarnega jezika še posebej pomembna. Zanimive so tudi medkulturne primerjave izrazov intenzitete v slovenščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini.

Od Cankarja do ... Trumpa

Med literarnimi avtorji so obravnavani Ivan Cankar, Tomaž Šalamun, Josip Osti in Boris Pahor, kjer sta še posebej izpostavljena stik med slovenskim in italijanskim ter stik med slovenskim in bosanskim konverzacijskim slogom. Pretiravanje v ameriški kulturi pa je predstavljeno tudi preko analize govora Donalda Trumpa.

Poleg definicije nasilnega govora, ki pomeni še širši pojem kot sovražni govor, so predstavljeni tudi primeri (ne)nasilnega govora v času fašizma in v sodobni omrežni družbi.

Zadnji del monografije je še posebej aktualen, saj obravnava odnos med intenziteto jezika ter nasilnim in sovražnim govorom. Poleg definicije nasilnega govora, ki pomeni še širši pojem kot sovražni govor, so predstavljeni tudi primeri (ne)nasilnega govora v času fašizma in v sodobni omrežni družbi.

Tako je podrobno analiziran govor štirih rimskih parlamentarcev v 20. letih prejšnjega stoletja, in sicer so to: na eni strani fašista in nacionalista Tržačan Francesco Giunta, ki je vodil tudi požig Narodnega doma, in Porečan Antonio Pogatschnig, ki je v enem od svojih govorov s svojega vidika predstavil marežganski upor, eno prvih oblik upora fašizmu nasploh, na drugi pa Tržačan Josip Vilfan in Goričan Engelbert Besednjak, oba pravnika in zagovornika pravic slovenske skupnosti v tedanji Italiji.

Na osnovi analiz njihovih besedil je izpeljana primerjava fašističnega in antifašističnega oziroma narodnoobrambnega govora. Zanimive so vzporednice nasilne komunikacije v zgodovini z nasiljem v sodobnem govoru tradicionalnih in novih medijev. Avtorica ga najde predvsem v javnih razpravah na naslednje teme: begunska problematika, človekove pravice - etnična pripadnost, slovenski kulturni boj, covid-19.

Naslovnica knjige

Vodnik k verodostojni in dostojni komunikaciji

Na koncu si lahko preberemo tudi o izvirnem jezikovnodidaktičnem pristopu za razvijanje učinkovite in nenasilne komunikacije Tilka, ki nosi ime po junaku istoimenske Jenkove novele, obenem pa je to kratica angleškega naziva pristopa, ki se v slovenščini glasi “medkulturno poučevanje jezika in književnosti za preprečevanje konfliktov”.

Znanstvena monografija je tako lahko odličen vodnik k verodostojni in dostojni komunikaciji, ki bi jo lahko dosegli že, če bi sledili Kosovelovim verzom v sklepnem poglavju knjige: “Zavrzi lesk besed in silnih misli lok in vse, s čimer ničemernost se tvoja šari”.


Preberite še


Najbolj brano