Nova monografija, namenjena italijanskim bralcem

Slovenski jezik v Italiji je bil že večkrat predmet znanstveno-raziskovalne obravnave, redki pa so primeri monografij ali zbornikov o slovenščini kot manjšinskem jeziku, ki bi bili izrecno namenjeni italijanskim bralcem.

S knjigo Da sistema a simbolo. La lingua slovena in Italia tra linguistica, sociologia e psicologia (slovenski prevod: Od sistema do simbola. Slovenski jezik v Italiji med jezikoslovjem, sociologijo in psihologijo) je Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) poskusil zapolniti to praznino, zamislil pa si jo je kot strokovno oporo vsem tistim, ki želijo pobliže spoznati stanje, izzive in perspektive slovenske jezikovne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini.

Delo ponuja širok pregled vsebin, ki so predmet jezikoslovnih, sociolingvističnih in psiholingvističnih raziskav manjšinskih jezikov. Avtorice izhajajo iz raziskav o slovenščini v Italiji, pri čemer obravnavajo predvsem teme, ki so skupne številnim čezmejnim manjšinskim jezikom. Knjigo je založila rimska založba Aracne v sodelovanju s SLORI-jem. Predgovor je napisala dr. Fabiana Fusco, redna profesorica za področje jezikoslovja na Univerzi v Vidmu.

Naslovnica knjige

Vse tri avtorice monografije izhajajo iz okolja slovenske skupnosti v Italiji oziroma so z njo povezane. Dve poglavji je prispevala psihologinja, psihoterapevtka in docentka na Univerzi na Primorskem, dr. Susanna Pertot. V prvem opisuje razvoj in rabo nekaterih pojmov, ki izhajajo iz raziskovanja večjezičnosti (npr. materni jezik, rojeni govorec, prvi/drugi jezik ...), obravnava usvajanje več jezikov v otroštvu in prednosti, ki iz tega izhajajo, ter navaja primere dvojezičnih govorcev na območju slovensko-italijanskega stikanja. Dvojezični govorci so predmet obravnave tudi v tretjem poglavju, v katerem avtorica razlaga, da sporazumevanje v dveh jezikih lahko vpliva tudi na psiho govorca, ki z rabo jezika razčlenjuje svoja čustva in izkustva, jih razume, sporoča in prepoznava pri sogovorcih. Mnogi raziskovalci domnevajo, da je emocionalna odzivnost dvojezičnih govorcev večja, ko govorijo v primarnem jeziku, torej v jeziku, ki ga najbolje obvladajo in najpogosteje uporabljajo. Avtorica analizira stanje in hipoteze, nato pa predstavlja raziskave, ki jih je opravila med Slovenci v Italiji.

Tudi avtorica drugega poglavja, dr. Matejka Grgič, je tesno povezana z zamejskim jezikovnim okoljem, ki ga raziskuje kot jezikoslovka, sociolingvistka in prevajalka. Grgičeva je zaposlena na SLORI-ju v Trstu, Znanstvenoraziskovalnem središču (ZRS) v Kopru in na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v monografiji pa se raziskovalno posveča pojavom, ki jih jezikoslovje in sociolingvistika opazujeta na območjih stikanja manjšinskega in večinskega jezika. Ti lahko - skupaj s (samo)marginalizacijo in (samo)izključevanjem govorcev - povzročijo pešanje manjšinskega jezika, kar lahko nadalje privede do zamenjave z drugim jezikom, njegovega opuščanja ali folklorizacije. Avtorica temeljito analizira te vidike in potencialni razvoj tovrstnih trendov s posebnim poudarkom na jezikovnem načrtovanju med Slovenci v Italiji.

Knjiga se zaključuje s četrtim poglavjem, ki je namenjeno predvsem vprašanju identitete. Avtorica poglavja je psihologinja in trenerka učenja človekovih ter manjšinskih pravic, dr. Marianna Kosic. Raziskovalka razmišlja o pomenu identitete v dobi globalizacije, pri tem pa upošteva dejavnike, ki najbolj vplivajo na identitetne opcije in izbire različnih generacij. Avtorica izhaja iz splošnih teoretskih izhodišč, nato pa predstavlja identitetne izbire, ki jih je zasledila med svojim terenskim delom s pripadniki slovenske skupnosti v Italiji. Obravnava izraze pluralnosti in večdimenzionalnosti sestavljenih etničnih identitet, ki izhajajo iz hibridizacije, raznolikosti ter aktualizacij individualne in kolektivne identitete - vse to posameznikom omogoča, da se fleksibilno in fluidno prilagajajo spremembam.


Preberite še


Najbolj brano