Koronavirus prizadene predvsem starejše, ukrepi in omejitve pa mlajše
Slovenija
24. 02. 2021, 13.29
, posodobljeno: 24. 02. 2021, 19.26
Koronavirus prizadene predvsem starejše ljudi, ukrepi in omejitve pa predvsem mlajše, je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kot je povedala Ada Hočevar Grom iz NIJZ, je raziskava trenutno na polovici, poteka pa po vprašalniku Svetovne zdravstvene organizacije, tako da bo omogočila mednarodno primerjavo rezultatov.
LJUBLJANA
> Gre za raziskavo SI Panda o vplivu pandemije na Slovence. Njen cilj je oceniti pandemsko izčrpanost v Sloveniji. Ta je naraven in pričakovan odziv na dolgotrajno javno zdravstveno krizo, ki zahteva izvajanje ukrepov, ki bistveno posegajo v naš vsakdan, je pojasnila Ada Hočevar Grom.
Zaradi pandemične izčrpanosti postopoma pride do pomanjkanja motivacije za samozaščitno vedenje, do zmanjšanja zavedanja tveganja za covid, zmanjšuje se pripravljenost za informiranje, kar vpliva na uspešnost ukrepov za zajezitev okužb. Razumevanje in vključevanje ljudi je zato ključnega pomena: “Če spremljamo vedenje ljudi, laže vplivamo na njihovo vedenje, ohranjamo delujoč zdravstveni sistem in zmanjšujemo neenakost v družbi,” je povedala.
Raziskava poteka med odraslimi osebami, starimi od 18 do 74 let, kot spletna panelna raziskava. Začeli so jo 4. decembra, izvajajo jo vsakih 14 dni, izvedli bodo 12 ponovitev. Pri tem so vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije prilagodili Sloveniji, omogočal pa bo mednarodno primerjavo.
Najbolj upoštevajo nošenje maske, najbolj zadovoljni z odpravo prepovedi prehajanja občinskih meja
V zadnji anketi velika večina anketiranih navaja, da je v zadnjih sedmih dneh upoštevala predpisane ukrepe in priporočila. Od navedenih ukrepov v največji meri upoštevajo nošenje maske, izogibanje obiskovanja starejših in vzdrževanje razdalje. Najmanj pa upoštevajo priporočilo glede razkuževanja površin.
V tretjem valu raziskave (tik po božiču) so se ljudje manj držali priporočil glede druženja, a se je to po praznikih vrnilo na nižje vrednosti. V zadnjem valu meritev (od 15. februarja) anketirani najmanj upoštevajo ostajanje doma, kar je posledica odprtja šol in vrtcev. Najvišjo podporo je dosegla odprava prepovedi prehajanja občinskih meja. Visoko podporo uživa tudi odprtje šol. Najmanj od trenutnih ukrepov ljudje podpirajo policijsko uro.
Mlajši bolj skeptični do cepiva kot starejši
V vseh valovih imajo vprašani visoko zaupanje v izbrane osebne zdravnike, bolnišnice in delodajalce.
Dobri dve tretjini anketiranih oseb menita, da cepivo lahko pripomore k zajezitvi širjenja pandemije. Rezultati ankete kažejo, da na splošno podpora cepljenju postopoma raste.
Mlajši (cepiti se jih namerava 55 odstotkov) so bolj skeptični do cepiva kot starejši. Namera za cepljenje s starostjo oseb narašča - v skupini nad 65 let se jih namerava cepiti 77 odstotkov. Večja naklonjenost cepljenju je med moškimi in tudi med osebami s kroničnimi obolenji.
Odločitev o cepljenju je odvisna od tega, ali imajo na voljo dovolj podatkov, da je cepivo varno in učinkovito, ali je dalj časa v uporabi in od priporočila osebnega zdravnika.
Spremenjen življenjski slog
Rezultati raziskave kažejo, da pandemija vpliva na življenjski slog ljudi. Skoraj polovica vprašanih je bila v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivna kot pred pandemijo, tretjina se je izogibala obiska zdravnika zaradi težave, ki ni povezana s koronavirusom. Četrtina se jih bolj nezdravo prehranjuje, skoraj petina več kadi, več je tudi uživanja alkohola.
“Zaradi teh sprememb življenjskega stila in odlaganja obiska zdravnika je pričakovati poslabšanje bolezenskih obolenj in težav po koncu pandemije, posebej v socialno ekonomsko ranljivejših skupinah,” je ocenila Ada Hočevar Grom.
Več težav v duševnem zdravju
Dobra petina anketiranih ima več težav z duševnim zdravjem kot pred pandemijo, več kot desetina jih kaže znake depresije. Delež oseb, ki navajajo duševne težave, se v posameznih valovih ni spreminjal. Največ težav je pri najmlajših anketirancih, kjer je tretjina oseb navajala, da ima težave v duševnem zdravju, dobra desetina pa depresivne znake. “To nam kaže, da sama pandemija zadeva predvsem starejše, ukrepi za zajezitev pandemije pa mlajše,” ugotavlja Ada Hočevar Grom.
Največje poslabšanje finančne situacije čutijo najmlajši anketiranci
Četrtina anketiranih meni da je njihova finančna situacija slabša kot pred pandemijo, se pa je delež v šestem valu raziskav zmanjšal v primerjavi s prvim. Največje poslabšanje finančne situacije ocenjuje najmlajša anketirana skupina. “Vse to kaže, da je to skupina, ki ji bo po koncu pandemije treba posvetiti posebno pozornost,” je poudarila.
“Na NIJZ se zavedamo, da je pandemija prizadela vsakogar od nas, vsi smo doživeli določene izgube. A se moramo zavedati, da vseh pandemija ni prizadela enako, nekateri imajo še posebej velike težave. Zato je treba prepoznavati te stiske in jih pravočasno nasloviti,” je sklenila Ada Hočevar Grom.