Kdo se bo iz poraza več naučil?

Pojav konstruktivne nezaupnice je res pospešil povezovanje opozicijskih skupin, a je končni izid nekajmesečnega rožljanja z zamenjavo vlade na prvi pogled nesporen: poraz so doživeli Karl Erjavec in koalicija Kul, zmagale so stranke, ki sestavljajo vladno koalicijo, in Janez Janša.

Z raznimi diplomatskimi akrobacijami skušajo svoj neuspeh minimalizirati, a je nesporno, da so nezaupnico vložili zato, da bi vlado zamenjali, kar pa jim ni uspelo. Vodjem Kula ne bi škodovalo vsaj malo samokritike, saj je bil projekt voden in izpeljan slabo. Razmere v družbi so jim namreč šle na roko, saj je bila večina javnosti na njihovi strani, država se z epidemijo ni spopadala dobro, imeli so podporo glavnih medijev, pa še vlada se je zapletala s svojo nejasno komunikacijo.

Kaj so torej glavni razlogi za zgolj 40 glasov podpore, s čimer je Karl Erjavec “izboljšal” dosedanji rekord najnižje podpore kandidatu za mandatarsko mesto, ki ga je doslej držal Zoran Janković z 42 glasovi?

Vodilnim v Kulu ne bi škodovalo vsaj malo samokritike, saj je bil projekt konstruktivne nezaupnice voden in izpeljan slabo.

Prvič: Karl Erjavec je bil slab kandidat. Njegov politični nahrb-tnik je težak in poln afer, kar je priznal celo Marjan Šarec rekoč, da v normalnih časih Erjavca ne bi podprl.

Drugič: Stranke Kula niso vzbudile potrebnega zaupanja tistih, ki so jih snubile. Precej poslancev SMC in Desusa je nekajkrat dalo vedeti, da se v koaliciji s SDS počutijo nelagodno, a so ocenili, da je alternativa s kulovci celo slabša od vsakodnevnega trpljenja z Janezom Janšo. Spomin na neoperativno in brezidejno Šarčevo vlado je še preveč svež.

Tretjič: Zmanjkalo je politične taktnosti, saj si drugače ne moremo razlagati, da je Kul ob tem, ko je k sebi vabil SMC in tudi krščanske demokrate, hkrati vložil tudi interpelaciji prav za ministra teh dveh strank, Simono Kustec in Janeza Ciglerja Kralja. Kakšno sporočilo so jim s tem dali? Podprite našo nezaupnico, a vedite, da so vaši ministri nesposobni in jih v morebitni novi vladi ne vidimo!

Zgodba o Karlu Erjavcu kot premierju Slovenije je tako arhivirana. Bolj pomembno od tega, kdo je zmagovalec in kdo poraženec, je, kdo se bo iz tega boja več naučil. Za vladno koalicijo bi bila največja napaka, da bi slavila zmago, saj njena politika ne uživa večinskega zaupanja. Če Janša ne želi postati poraženec, bo tako iz dogajanja v zadnjih mesecih zagotovo potegnil določene nauke. Najprej, da udarni tviti in razdiralna politika med volilci ne prinašata političnih točk. Udrihanje po nasprotnikih sicer služi utrjevanju in motiviranju lastnih privržencev, a hkrati ruši mostove z drugo stranjo. Druga ugotovitev bi najbrž bila, da brez rekonstrukcije vlade ni mogoče računati na večjo podporo javnosti. Pri tem sploh ni potrebno spremeniti razmerij med strankami, temveč se zgolj odpovedati najbolj neuspešnim ministrom, denimo Simoni Kustec in Vasku Simonitiju, morda tudi Alešu Hojsu. Hkrati pa bo morala SDS na takšen ali drugačen način pomagati strankam, s katerimi naj bi sodelovala v novem sklicu DZ. V nasprotnem se zna zgoditi, da bo SDS res premočno zmagala na parlamentarnih volitvah naslednje leto, a se ne bo imela s kom povezovati, če seveda izvzamemo NSi.

Prav pred krščanskimi demokrati je velik izziv, saj se jim nikakor ne uspe izviti iz Janševega objema, čeprav je pristop njihovih ministrov precej drugačen kot ministrov SDS. Še težje delo čaka Desus, ki mora zakrpati nesoglasja med glavnimi akterji in se ponovno umestiti na politični premici.

Opozicija mora nasploh pretehtati in redefinirati svoj pristop. Morda se lahko odloči za čakanje na volitve, ko naj bi se karte na novo premešale. Do tedaj pa mora izbrati kredibilnega liderja, ki bo ponudil kaj več kot samo-da-ni-janša program. To ne bo lahko, saj je zgodovina medsebojnih zamer med levosredinskimi strankami in vodji bogata. Če bodo stranke Kula ostale nedorečene, bodo s tem naredile prostor še za kakšno novo sredinsko stranko - ni nujno, da samo za projekt Jureta Lebna.

Paradoksalno se je po propadu nezaupnice povečala specifična teža SMC, saj se brez nje Janševa vlada ne more obdržati. To pomeni, da bi lahko od SDS izsilila marsikatero koncesijo oziroma jo zaustavljala pri spreminjanju družbenega sistema. A je vprašanje, če sploh ima energijo za takšno konfrontacijo.

Trenutno sta tako vladna koalicija kot opozicija dokaj trdni in enotni, a bolj kot se bodo približevale volitve, bolj bodo skupine znotraj obeh taborov vsaksebi. Še prekmalu se bo začel predvolilni boj, ko se bodo karte na novo mešale.


Najbolj brano