Virus, ki ne postavlja mej, ampak širi obzorja

Praznik slovenske kulture je - vsaj uradno - minil v znamenju subtilnega razmišljanja o umetnosti, a tudi številnih kritik na mačehovski odnos države do umetnosti in kulture nasploh. V spravljivem tonu so ga proslavila tudi tri primorska gledališča in Evropska prestolnica kulture GO! 2025, ki so na pobudo koprskega gledališča posnela film z naslovom O, blagor tebi, veter, v katerem je sodelovalo 22 dramskih igralcev, televizijski gledalci pa so si ga lahko premierno ogledali v nedeljo pred kulturnim praznikom na TV Koper.

Nikla Petruška Panizon (Miljana Cunta: Vprašanje)
Nikla Petruška Panizon (Miljana Cunta: Vprašanje) 

Film, posvečen spominu na nedavno preminulega režiserja in pisatelja Marka Sosiča, ki si za naslov jemlje verz iz pesmi primorskega pesnika Marka MatičetovegaBlagor tebi, so si ustvarjalci iz Gledališča Koper, ki je tudi organizacijsko bedelo nad projektom, zamislili kot 40-minutni pesniški maraton. V njem so pesmi interpretirali igralci koprskega gledališča, Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in SNG Nova Gorica. K sodelovanju so najprej povabili 21 posameznikov, ki so s svojim delom zaznamovali ustvarjalnost na Primorskem in v zamejstvu, ti pa so izbrali 42 pesmi slovenskih avtorjev, od katerih jih je 22 interpretiralo prav toliko igralcev.

Uvodni nagovor - razmišljanje o geografskih in miselnih mejah slovenstva - je pripadel dramskemu igralcu Borisu Cavazzi: “Ni nam bilo vedno lahko, morda ravno nasprotno, težko nam je bilo in stoletja smo se borili za svoj jezik, državo; večkrat za svobodo in pravice, za dostojanstvo in kulturo dialoga. Danes se borimo tudi za zdravo pamet, borimo se za znanost, borimo se za povezanost, ki je hipoma izgubila pomen in ljudi zaprla v meje nevednega strahu, v meje nacionalističnih prepričanj, za zidove državnih meja.”

O, blagor tebi, veter

Pesniški poklon primorskih gledališč in EPK GO! 2025 ob slovenskem kulturnem prazniku

Avtorji filma: Davor Dujmović, Dean Grgurica, Matej Sukič

Pesmi so predlagali: Igor Saksida, Jasna Čebron, Aleš Berger, Janez Povše, Nina Ukmar, Jurij Paljk, Vanja Pegan, Andrejka Možina, Ana Perne, Marko Sosič, Marija Mercina, Igor Pison, Jasna Tuta, Marko Matičetov, Saša Pavček, Anna Apollonio, Anja Mugerli, Mirt Komel, Ines Cergol, Poljanka Dolhar in Valentina Oblak.

Od danes je film dostopen na youtubovem kanalu Gledališča Koper.

Boris Cavazza med snemanjem uvodnega nagovora (foto: Matej Sukič)

Toda če je v uvodu nagovoril vse Slovence, je bil njegov zaključek namenjen Primorcem, ki v duhu nikoli niso poznali geografskih in državnih preprek, zato je nagovor strnil z besedami: “Danes vas vabim, da se sprehodimo po dveh pokrajinah: po Primorski, svetli, sočni in pogumni pokrajini, ki povezuje tako, kot povezuje Soča; Primorce zelenih gričev in dolin s Primorci v zamejstvu, ljudi v Trenti in ljudi ob morju.”

Povezovanje kot utrjevanje zavesti o prostoru in ljudeh

Kako povezana je v resnici Primorska onstran in tostran meje, so razmišljali tudi predstavniki koproducentov projekta in Televizije Koper, ki je film že predvajala 7. februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Se tri primorska gledališča dovolj povezujejo? Je projekt Blagor tebi lahko predpriprava na poznejše projekte v okviru EPK? Je dandanes povezovanje zavodov “formula” za uspeh?

Direktor Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Danijel Malalan verjame v povezovanje kot udejanjanje enotnega primorskega in slovenskega kulturno-umetniškega prostora: “Ob letošnjem drugačnem in posebnem slovenskem kulturnem prazniku so tri primorska gledališča, SSG Trst, Gledališče Koper in SNG Nova Gorica spet združila moči, kot sicer že velikokrat doslej na različnih ravneh. Projektu se pridružuje tudi pred kratkim izbrana Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica, EPK GO! 2025.

Anja Drnovšek (Zvezdana Majhen: Poletje je noseče s težo zraka) (foto: Matej Sukič)

To je še dodatni dokaz, kako je pomembno povezovanje predvsem v tem zgodovinskem pandemičnem trenutku, v iskanju sinergij in skupnih vrednot, pa čeprav po drugačnih medijih, ki niso izrazito odrsko-gledališki, a vendar v žlahtnem in konkretnem udejanjanju enotnega primorskega in slovenskega kuturno-umetniškega prostora. Z nadaljevanjem tkanja vezi med tu živečima narodoma in drugimi narodnostmi, ki živimo Evropo, s kulturo bivanja in sobivanja, v duhu empatije, strpnosti, razumevanja, medsebojnega oplajanja, kar je že največji slovenski pesnik zapisal v kitici, ki je tudi himna države in slovenskega naroda. V tem občutljivem in nestanovitnem obdobju zato nastaja pesniški poklon s pomenljivim naslovom/verzom O, blagor tebi, veter, povzet iz pesmi Marka Matičetovega. Poklon, poln umetniške in človeške moči ter univerzalnosti, kjer se prepletajo misli in besede, predvsem pa ljudje, ki 'dobro v srcu mislimo'.”

Odprti za sodelovanja

Podobno razmišlja tudi Maja Jerman Bratec, direktorica SNG Nova Gorica, ki v skupnih projektih gledališč in EPK GO! 2025 vidi priložnost za spreminjanje kulturne podobe Primorske: “Primorska gledališča že tradicionalno odlično sodelujemo. In povsem naravno je, da skupaj z Evropsko prestolnico kulture, katere naziv in vse, kar ji pritiče, bo v letu 2025 nosila Nova Gorica, ob slovenskem kulturnem prazniku, občinstvu ponudimo skupni projekt. Projekt, ki naj oplaja, opozarja na 'žiti in biti', utrjuje zavest o prostoru in ljudeh, ki tu sobivamo, je samo eden iz niza, ki omogoča daljnosežne sinergije. Osnovna ideja, ki institucije iz polja uprizoritvenih dejavnosti že ves čas zavezuje k soustvarjanju, je povezovanje ljudi in heterogenih umetniških praks ter zvrsti, ki se rojevajo v našem, slovenskem prostoru, a glede na zgodovinski spomin zagotovo v posebnem in edinstvenem.”

Primož Forte (Boris A. Novak: Gledališče senc) (foto: Arhiv Gledališča Koper)

Maja Jerman Bratec poudarja, da so tri primorske gledališke hiše različnih statusov, različnih velikosti, različnih možnosti že ničkolikokrat dokazale, da s skupno idejo, odličnim sodelovanjem, smelim načrtovanjem ustvarijo umetniške presežke, zapisane v anale, ki zapisujejo zgodovino ne samo ožjega, temveč širšega kulturnega konteksta: “Ob tem, da je evropska prestolnica kulture v letu 2025 postalo eno izmed mest, ki se ne ponašajo le s prestižno gledališko tradicijo, se odpira odlična priložnost, da slednja ob povezovalnih projektih različnih umetnostnih smeri spremenijo kulturno podobo ter tehtno razmislijo o svojem razvoju ravno s pomočjo kulture.

Kultura ne razpira samo duhovnih razsežnosti, kultura je priložnost za razvoj. Kultura ni zgolj temelj narodove identitete. Je to in je še mnogo več. Omogoča migracije, specializacije, informacije, omogoča vrsto drugih dejavnosti, ki jih potrebuje za svoje delo in razvoj. Omogoča razvoj izjemno širokega spektra gospodarskih dejavnosti: infrastrukture, arhitekture, gastronomije, vinarstva, turizma ... Toda vendarle, če se osredotočimo na gledališče kot prostor kolektivne družbene refleksije, v času, ki ga živimo, žal ne omogoča absolutne uresničitve, ki smo je kot družbena bitja (beri gledalci, občudovalci) vajeni.

Maja Blagovič (foto: Matej Sukič)

Gledališki ustvarjalci smo na svojevrstni preizkušnji. Čas, ki je pred nami, je negotov. Ali se bomo po času zaprtja vrnili v že znano, običajno gledališko vsakdanjost? Ali smo morda že danes priča drugačnosti? Ali bomo zmogli sprejeti vse sociološke, kulturološke, finančne in še kakšne posebnosti, ki nam jih bo naložila bližnja prihodnost?” Ne glede na vprašanja, ki se postavljajo, direktorica SNG Nova Gorica verjame, da bodo tri primorske gledališke hiše zagotovo, ob vsej različnosti uprizoritvenih estetik, negovale slovensko kulturo, slovenski jezik, oblikovale širino duha ljudi v prostoru, ki je naš skupni. “In vsa ta dejstva nas, tako institucije kot posameznike, zavezujejo k odprtosti za vsakršna koprodukcijska in druga sodelovanja.”

Virus, ki ne zapira mej, ampak širi obzorja

Filmski projekt sta z uvrstitvijo v program podprla tudi TV Koper in Slovenski program Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino, ki bo film O, blagor tebi, veter predvajal v soboto, 20. februarja, po poročilih; s čimer, tako kot tri primorska gledališča, soustvarjata skupni kulturni prostor.

“Ni naključje, da je samo dva dneva po kulturnem prazniku, 10. februarja torej, pred 45 leti na Televiziji Koper - Capodistria na malih zaslonih takrat še črno-belih televizij prvič stekel program v slovenskem jeziku. Časa ne bi mogli izbrati bolje, saj je polurna oddaja začela graditi tisto, o čemer se je dotlej veliko pisalo in govorilo, toda zaradi različnih razlogov nikoli zares uresničilo - enoten kulturni prostor,” je zapisala Mojca Petrič Bužan, odgovorna urednica regionalnega TV programa Koper - Capodistria. “Živeti, dihati, ustvarjati med Ljubljano in Trstom, med Koprom in Gorico, med Tolminom in Špetrom ... povezati vse, ki jih neizbrisno opredeljujeta jezik in skupni spomin. In kako izbrati boljše ime, kot je Odprta meja. Z njim so zaobjeli bistvo svojega početja, pravzaprav poslanstva, ki mu nasledniki ostajamo še danes zvesti.

Anuša Kodelja (Ivan Minatti: Nekoga moraš imeti rad) (foto: Siniča Milić)

Tako kot je prva oddaja gledalcem odprla mejo, so tudi vse naslednje povezale, kar je bilo umetno ločeno. Še vedno me na cesti prijazno ustavijo neznanci in povejo '... veste, ves čas gledam Odprto mejo, res zanimivo se mi je zdelo zadnjič ... ' Takih sem še posebej vesela, čeprav ni nobene oddaje več s tem imenom, ampak imajo popolnoma prav, res so gledali odprto mejo. Hočejo povedati, da ni tukaj in ni tam, je samo skupaj. In ta skupaj živimo, ga širimo - to je naš virus! Tak, ki ne zapira ust, ampak jih odpira, tak, ki ne postavlja mej, ampak širi obzorja, ki navdihuje in oplaja. Nalezljiv, zelo nalezljiv! Okužil je igralce, pesnike, literate, širi se po gledališčih in med ljudmi, med gledalci, bralci ... O, blagor tebi, veter je še en dokaz, da obstaja. Ni dovolj, da je kultura samo stvar naše intime, da jo živimo samo še v nam lastnem osebnem dušnem prostoru; potrebujemo skupaj,” zatrjuje odgovorna urednica koprske televizije.

Ana Facchini (Anja Golob: James Bond je imel in ni imel prav) (foto: Siniča Milić)

Mojca Petrič Bužan še poudarja, da so ustvarjalci filma ob kulturnem prazniku O, blagor tebi, veter le-tega poklonili pravkar preminulemu izjemnemu književniku in režiserju Marku Sosiču: “Umetniku, ki je ta skupaj resnično živel. Ustvarjal je tudi na Televiziji Koper - Capodistria. Vedno znova prebiram njegov zapis ob obletnici televizije, ker tako ganljivo ponazarja, kaj je dajal sodelavcem in kaj sprejemal, kako je razumel svet. Takole je zapisal:

'Filmska kamera (16 mm) se spušča ob krošnji starega drevesa in odkrije pokrajino.

Kras.

Sredi pokrajine obraz mlade žene.

Kamera se mu približuje, komaj opazno. Zastane. Mlada žena se ozre in stopi proti smeri drevesa. Skoraj je ni več videti.

Kamera se požene za njenim obličjem, ujame še košček njenega obraza in se ponovno dvigne proti krošnji starega, košatega hrasta.

Tu!, rečem gospe Jolandi, ki sedi z menoj v montaži TV Koper - Capodistria in je dejansko prva, ki mi razkriva skrivnosti filma.

Ne!, pravi, malo poprej, rezati moramo poprej, dokler je kamera še v gibanju, dokler je videti v pokrajini še košček ženinega obraza ...

Približno tako je bilo, ko sem sedel z gospo Jolando v montaži in morebiti je bil tudi ta detajl tisti, ki mi je pomagal, da imam ljudi rad in da me bo njihov notranji svet s tisočerimi pokrajinami za vselej zanimal in me bogatil.'”

Oceno filma njegovi ustvarjalci in producenti prepuščajo strokovnjakom, zadovoljni pa so, da je bil med televizijskimi gledalci dobro sprejet, kar pa je še en dokaz, da se je za velike cilje vredno povezovati.


Najbolj brano