Odprti hoteli - brez okužb in odpuščanj - na Hrvaškem

Tudi na Hrvaškem je - podobno kot v Sloveniji - vlada iz previdnostnih ukrepov proti širjenju koronavirusa zaprla gostinske lokale. Ne pa tudi hotelov in kampov. Ti so, povsem drugače kot pri nas, ves čas odprti za goste. Kljub temu na Hrvaškem v času epidemije niso zabeležili nobene okužbe v hotelih.

HRVAŠKA > Vlada in nacionalni štab civilne zaščite sta tudi na Hrvaškem v času epidemije koronavirusa zaprla vrata restavracij in gostinskih lokalov. Z eno precej veliko izjemo - hoteli, zasebne namestitve in kampi so ostali odprti, s tem pa tudi njihove restavracije, ki hrano lahko strežejo izključno svojim gostom. “Od začetka epidemije so hoteli na Hrvaškem lahko delovali. Objekti so sicer morali prilagoditi svoje delovanje glede na strožje varnostne ukrepe ter zagotavljanja varnostne razdalje in higiene,” je pojasnil Veljko Ostojić, direktor Hrvaškega združenja turizma (HUT). “Hotelirji so pokazali, da lahko zelo hitro implementirajo visoke varnostne standarde, opremijo in izobrazijo zaposlene ter zmanjšajo kontakte med gosti in osebjem s pomočjo uporabe digitalne tehnologije,” je potezo odprtih hotelov pojasnil Ostojič.

Brez okužb

Prav zaradi tega v preteklem letu, kot tudi v zadnjem obdobju hladnega vremena, v nobenem od odprtih objektov niso zabeležili primerov širjenja okužbe s koronavirusom. Kljub velikemu številu turistov, ki so obiskali Hrvaško, poudarja Ostojić.

1. marca bi v hrvaški Istri odprli gostinske terase

V istrski županiji so napovedali, da bodo zaradi ugodnih epidemioloških razmer najverjetneje 1. marca odprli terase gostinskih lokalov in restavracij. Na Hrvaškem so v ponedeljek po 6686 testih potrdili 274 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 18 bolnikov s covidom-19.

Na Hrvaškem so gosti lani sicer ustvarili skupno dobrih 54 milijonov nočitev, 80 odstotkov so jih ustvarili tuji gostje, med katerimi so prevladovali Nemci, nato pa Slovenci, Poljaki in Čehi. Delež tujih gostov je bil v primerjavi z letom 2019 lani sicer za deset odstotkov nižji.

Po podatkih hrvaškega portala e-Visitor so sicer lani tuji gostje največ nočitev ustvarili v apartmajskih objektih pri zasebnikih (dobrih 22 milijonov), v kampih (8,8 milijonov) , v hotelih pa so zabeležili sedem milijonov nočitev.

Gosti iz Slovenije so, pojasnjujejo v hrvaškem združenju turizma, lani ustvarili 4,7 milijona nočitev pri sosedih. 500.000 nočitev Slovencev so zabeležili v hrvaških hotelih, v hrvaških kampih pa 1,9 milijona nočitev slovenskih gostov.

Poteza odprtih hotelov, apartmajev in kampov se je po Ostojićevih besedah Hrvaški tako obrestovala, saj je državi v minuli sezoni, kot še pojasnjuje, z obiski tujih gostov uspelo uresničiti najboljši rezultat na Mediteranu. “Kar je pomembno ublažilo negativne gospodarske posledice epidemije, če vzamemo v obzir, da turizem pri nas predstavlja 20 odstotkov celotnega BDP.”

Turistične družbe so, kot še pojasnjuje Ostojić, lani v povprečju ustvarile tretjino finančnih rezultatov v primerjavi z letom 2019. A brez večjih odpuščanj zaposlenih, k čemur pa je, kot zagotavlja Ostojić, pripomoglo tako dobro upravljanje, kot tudi vladna pomoč gospodarstvu v obliki podpore za ohranjanje delovnih mest.

Brez odpuščanj

V družbi Valamar Riviera, ki ima hotele med drugim tudi v hrvaški Istri, kamor na oddih radi odhajajo številni Slovenci, so imeli v lanski sezoni odprtih 24 hotelov in letovišč ter vseh 15 kampov v osmih jadranskih destinacijah. V njih je delalo več kot 4400 zaposlenih. V vodstvu pravijo, da kljub temu, da je od začetka epidemije v Valamarju prenočevalo skoraj 300.000 gostov, niso v svojih hotelih in letoviščih zabeležili niti enega primera okužbe s covidom. Poleg tega so ohranili vsa delovna mesta.

Brez tujih gostov in z zaprtimi restavracijami odpiranje hotelov ni smiselno
PORTOROŽ > “Če so zdaj odprte vse trgovine, bi morali zdaj dovoliti, da se odprejo tudi restavracije in še kaj drugega. Če tega ni in prav tako še ne moremo računati na tuje goste, ni smiselno odpirati hotelov, sploh ob morju. Kaj pa naj bi gostje tu počeli, če je vse zaprto! Še kaj pojesti ne bi imeli kam!” pravi Mate Matjaž-Tomi, portoroški hotelir in podpredsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Podjetniško-obrtni zbornici. Države so ubrale različno stroge omejevalne ukrepe. “Hrvati niso imeli tako drastičnih ukrepov kot mi, so pa, denimo, nadzirali spoštovanje karantenskih odločb. Pri nas so ukrepi in omejitve strožji, nadzora pa tako rekoč ni.” Mate Matjaž ocenjuje, da bi lahko zdaj - ob spoštovanju vseh zaščitnih ukrepih - odprli vsaj hotele na smučiščih. Te virus že tako in tako najbolj tepe, zimska sezona je izgubljena. Hoteli ob morju imajo malo več manevrskega prostora, saj to obdobje zanje ni kdove kako profitabilno; mnogi bi bili tudi sicer v tem obdobju leta zaprti. Po njegovem mnenju državna pomoč mnogim ponudnikom v panogah, ki so najbolj prizadete, ne bo pomagala v zadostni meri. “Upam, da se motim, a lahko se bo zgodilo, da 30 odstotkov podjetij in podjetnikov v tej panogi ne bo preživelo. Tistim, ki niso imel prihrankov in so živeli iz rok v usta, res slabo kaže. Realna slika posledic epidemije bo vidna šele konec leta,” še napoveduje Matjaž.
Prvi mož Turističnega združenja Portorož Igor Novel pravi, da je zaprtje hotelov (z izjemo poslovnega turizma in zdravstvenih terapij) v obdobju, ko je tako rekoč zaprto vse okolje, logično. “V turizmu bi želeli, da bi bilo zaprtje milejše, da bi denimo hotele lani zaprli šele po krompirjevih počitnicah. A tako se je odločila vlada, ki je imela vse številke. Govoriti zdaj, kaj bi bilo treba narediti drugače v preteklosti, je lahko. Je pa res, da okužb v hotelih ni bilo.” Dodaja, da so države ubirale na posameznih področjih ubirale različne pristope. V Italiji so na primer smučišča zdaj zaprta, pri nas pa ne. “Upamo, da bodo hoteli za velikonočne praznike vendarle odprli vrata za vse goste,” še pravi Novel. SR

---