Otroku so pomagali tudi po štiri ure na dan

Starši so bili utrujeni in zaskrbljeni, predvsem matere so prevzele kopico dodatnega dela. Več kot 40 odstotkom gospodinjstev, ki so sodelovala v anketi, se je v času šolanja na daljavo zmanjšal razpoložljivi dohodek. Mnogi otroci niso imeli tehničnih pogojev, da bi kakovostno sodelovali pri pouku.

LJUBLJANA > V Inštitutu 8. marec so januarja, ko so bile zaprte vse šole, realnih obetov o skorajšnjem vračanju učencev v šolske klopi pa še ni bilo, starše povprašali, kako doživljajo in preživljajo čas šolanja na daljavo. V spletni raziskavi je sodelovalo 2600 gospodinjstev.

Šolo so obiskovali otroci in njihove mame

Kot zaskrbljujoče so izpostavili rezultate o možnostih otrok za kakovostno spremljanje pouka na daljavo. Skoraj četrtina jih nima mirnega prostora za delo, skoraj tretjina nima svojega računalnika, več kot polovica pa si jih računalnik deli z drugimi člani gospodinjstva.

V dveh tretjinah primerov so otrokom pri šolanju pomagale izključno ženske, medtem ko je bilo takšnih med moškimi le dobra petina.

Starši ali skrbniki, ki so odgovarjali na vprašanja, so ocenili, da njihov otrok vsak dan za šolanje na daljavo porabi od štiri do šest ur svojega časa. Polovica staršev je otroku pri šolanju pomagala uro do dve na dan, tretjina pa kar tri do štiri ure. “Prav tako pa so rezultati pokazali, da pri mlajših učencih prevladuje način dela, pri katerem dobijo navodila učiteljev za samostojno delo,” je eno od ugotovitev povzel vodja raziskave Mark J. Užmah. Ko takšna navodila dobijo učenci prvih treh razredov, jim morajo na pomoč priskočiti starši.

V pomoč otrokom pri šolanju so bile veliko bolj vpete matere. V dveh tretjinah primerov so otrokom pri šolanju pomagale izključno ženske, medtem ko je bilo takšnih med moškimi le dobra petina.

Povečala se je izčrpanost

V Inštitutu 8. marec opozarjajo, da je šolanje na daljavo poglobilo socialne in družbene neenakosti. V več kot polovici gospodinjstev je dohodek v koronakrizi ostal enak, zmanjšal pa se je kar v 42 odstotkih gospodinjstev. Socialne neenakosti in ekonomske stiske se zrcalijo tudi v psihičnem stanju anketirancev. “Da se je izčrpanost povečala, navajata dve tretjini vprašanih. Da to ne drži, pa le 17,4 odstotka. Stisko ob usklajevanju vseh vlog, ki jih opravljajo znotraj gospodinjstva, čuti slabih 58 odstotkov vprašanih, da to ne drži, pa navaja slabih 23 odstotkov vprašanih,” je povedala Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec.

Vse ugotovitve iz spletnega vprašalnika nakazujejo, da je šolanje na daljavo pustilo posledice in da bi morale oblasti pripraviti načrt njihovega odpravljanja, meni Nika Kovač. Vlada bi po njenem morala narediti več za zagotovitev primerne tehnične opreme za spremljanje pouka na daljavo, zatiskala pa si je oči pred tem, da otroci takšnemu pouku ne morejo slediti. V sistemu tudi ni podatkov o t. i. izginjavčkih, otrocih, ki se v pouk na daljavo prek računalnika sploh niso vključevali.

---