Defibrilatorje krade in prodaja poznavalec

Defibrilatorje na Goriškem in Krasu krade strokovnjak, ki ve, kaj počne. Menjuje jih z nemškimi, ki jih je verjetno poceni kupil ali celo dobil, na naših pa zamenja jezik in jih nato proda. Po tatvinah petih defibrilatorjev v Brdih so brez naprav ostali še na Lokvah, v Čepovanu, Grgarju, Ravnici, Grgarskih Ravnah, Lokovcu, na Banjšicah ter v Dutovljah na Krasu.

NOVA GORICA “Še isti dan, ko sem v vašem časniku prebral, da so v Brdih ostali brez petih defibrilatorjev, sem šel preverit, ali je naša naprava pri trgovini ob igrišču še tam,” je povedal Izidor Žbogar, predsednik Krajevne skupnosti Banjšice. “Že na prvi pogled sem videl, da naprava ni vklopljena, ko sem preveril, ali deluje, pa me je nagovorila v nemškem jeziku,” je dodal. O tem je takoj obvestil policiste.

Podobno je storil tudi Adrijan Kofol, predsednik KS Čepovan, ki je ugotovil, da so neznanci ukradli le napravo na čepovanskem gasilskem domu, tiste pri zdravstvenem domu pa ne. “Predsedniki krajevnih skupnosti na Banjški in Trnovski planoti smo se takoj povezali, preverili naprave po vaseh in s policisti ugotovili, da jih manjka sedem,” je še povedal Kofol. Le na avtobusni postaji na Trnovem je v omarici ostal pravi defibrilator.

Klemen Miklavič

novogoriški župan

“Gre za sprevrženo dejanje, saj vemo, da so defibrilatorji nameščeni zato, da rešujejo življenja.”

1800 evrov zaslužka z eno napravo

“Tega zagotovo ne počnejo ne lokalni zmikavti ne običajni tatovi, ker nimajo znanja, da bi lahko napravo potem naprej unovčili,” nam je o ozadju še neraziskanih tatvin povedal poznavalec tovrstne medicinske opreme, ki pa želi ostati anonimen. Pri celotni zgodbi je najbolj nenavadno to, da storilec defibrilator zamenja z drugim, prav tako delujočim defibrilatorjem. To počne zato, da domačini dejanja ne bi opazili in tako pridobi čas, da ukraden defibrilator proda naprej. Zakaj pa defibrilator, ki ga pusti v omarici, govori nemško?

Odgovor na to zanimivo podrobnost ima naš sogovornik. Pravi, da v Nemčiji defibrilatorje menjajo na sedem ali celo pet let, stare, odpisane defibrilatorje pa naj bi nato prodajali za drobiž. Nov defibrilator stane približno 2000 evrov, odpisane pa naj bi bilo moč v Nemčiji kupiti za 100 do 200 evrov. “Zadeva je sila preprosta. Storilec ima očitno nekaj nemških defibrilatorjev, zato jih zamenja za naše, ki so novejši, in tako namesto 200 evrov vrednega nemškega dobi skoraj 2000 evrov vrednega slovenskega,” pravi naš sogovornik.

12

defibrilatorjev so v minulih tednih neznanci ukradli na Goriškem

Lahko zamenjajo jezik

Po njegovem prepričanju lahko na slovenskem defibrilatorju nato zamenja programsko opremo, kar pomeni, da defibrilator lahko spregovori v drugem jeziku, tako popravljeno napravo pa potem zlahka proda v tujino. Naš sogovornik domneva, da večina teh naprav konča v državah na Balkanu ali pa celo brez zamenjave jezika v privatnih hišah, garažah, avtomobilih …

Na novogoriški policijski upravi smo v minulih dneh preverili, kaj so v zvezi z zamenjavami defibrilatorjev doslej že ugotovili. Tiskovni predstavnik Dean Božnik nam je povedal, da izvora nemških naprav še niso ugotovili, prav tako niso ugotovili, ali so bili v Nemčiji ukradeni ali kupljeni. “Po sedanjih ugotovitvah so bili nemški defibrilatorji izdelani v letih 2014 in 2015,” je povedal Božnik in s tem potrdil domnevo poznavalca, da so naprave v Nemčiji že odpisali oziroma da niso bile več v uporabi.

Ne zanimajo jih angleški, le ameriški

Ker storilec defibrilatorje menjuje z nemškimi, naš sogovornik domneva, da je v številnih omaricah na Primorskem in v Sloveniji še veliko nemških ali kakšnih drugih neuporabnih defibrilatorjev, ki jih bodo odkrili šele pri servisnem pregledu ali pa celo pri uporabi naprave. Sicer pa naj bi bil vsak defibrilator registriran in lahko sledljiv, tako da bi morali preiskovalci hitro in zlahka ugotoviti, kdo je napravo izdelal, kdo jo je prodal in kdo je bil prvi kupec.

Da storilci vedo, kaj kradejo, ugotavljajo tudi domačini: “Ne zanimajo jih tisti, ki so izdelani v Veliki Britaniji, ampak le ameriški. Njihov uvoznik za Evropsko unijo je zatrdil, da proizvajalec uradno ne omogoča posodobitve izbranega jezika naprav,” je povedal Erik Klavora, skrbnik briških defibrilatorjev. Povedal je še, da so bile štiri nemške naprave, ki jih je storilec pustil v Brdih, izdelane leta 2013, ena pa leto kasneje. Podobno kot Kofol ne izključuje možnosti, da so defibrilatorje ukradli že konec leta 2020.

Brez domačinov ni nadzora

Z novogoriške občinske uprave so obvestili vse predsednike krajevnih skupnosti, naj preverijo svoje naprave. “Gre za sprevrženo dejanje, saj vemo, da so defibrilatorji nameščeni zato, da rešujejo življenja,” poudarja novogoriški župan Klemen Miklavič. “Defibrilatorji niso pod ključem, saj morajo biti dostopni ljudem, ki potrebujejo pomoč, in so zato lahek plen. Vendar bomo morali najti ustrezen način, da jih nadomestimo,” je sklenil.

Tudi v sosednjih občinah so te dni preverjali njihove AED. “V Občini Šempeter-Vrtojba so to storili policisti in ugotovili, da je vse v redu,” so sporočili. Sicer pa imajo samo dve od sedmih naprav na javno dostopnih mestih, od tega je ena varovana s kamero. V Občini Renče-Vogrsko imajo štiri defibrilatorje, prenosnega pa ima ekipa prve pomoči. “Stanje naprav je preveril poveljnik civilne zaščite in jih odpeljal v Ljubljano na servis,” so sporočili z občine. Defibrilatorje bodo v naslednjih dneh zopet namestili, da bodo z njimi lahko reševali življenja, ne pa da bodo tarča nepridipravov, še sporočajo.

Tudi v kanalski občini, kjer imajo 20 naprav, do vandalizma ni prišlo, podobno kot v Mirnu, kjer jih imajo dvanajst. “S pooblaščenim zastopnikom proizvajalca defibrilatorjev smo že vzpostavili stik, saj želimo preprečiti, da bi se ukradene naprave ponovno znašle v prodajni verigi in tako nepridipravom omogočile zaslužek s preprodajo,” pa pravi Mauricij Humar, župan Občine Miren-Kostanjevica.

Defibrilatorji so običajno nameščeni na odprtem, na frekventnih mestih. Prisotnost domačinov je lahko največje varovalo in prepreka za tatove, ki so tokrat očitno s pridom izkoristili čas prepovedi zbiranja zaradi epidemije in policijsko uro.

---