“Kot da bo Vipava vse to požrla”

Smo v letu 2021, ljudje pa še vedno odlagajo odpadke v reko Vipavo in na njene bregove, se zgraža Robert Cotič iz Mirna. Da je nedopustno, poudarja že leta in pristojne institucije poziva k ukrepanju. Inšpekcija za okolje je v zadnjih letih obravnavala tri primere odlaganja odpadkov ob Vipavi na območju občine.

MIREN > Robert Cotič v Mirnu živi že 33 let in kot razlaga, ljudje od nekdaj na bregove Vipave odlagajo marsikaj. “V zadnjih letih je vse slabše. Pri trafo postaji v Mirnu kup odpadkov že drsi v vodo. Gre za približno 100 kubičnih metrov materiala. Med 'svežimi' odpadki lahko tam vidimo novoletna drevesca. Odpadki so vzdolž celotne struge reke v občini. Vidimo jih lahko tudi tik ob glavni cesti, ob ograji, kjer se ljudje sprehajajo...” poudarja.

Največ je vej, grmičevja ter drugih organskih odpadkov, ljudje pa na brežino reke odlagajo tudi gradbeni material, plastiko, pločevinke in druge stvari, poudarja domačin. “Kot da bo Vipava to požrla,” se zgraža. Na črna odlagališča ob Vipavi je, kot pravi, prvič javno opozoril pred leti na predstavitvi projekta VIPava, pisal je tudi direkciji za vode, zavodoma za ribištvo in za varstvo narave, obvestil je okoljske inšpektorje v Novi Gorici in v Ljubljani. Občinskemu vodstvu in medobčinskemu redarstvu pa je predlagal postavitev rjavih zabojnikov za zeleni odrez in opozorilnih tabel na mestih, kjer ljudje največkrat odlagajo odpadke v naravo.

Robert Cotič, prebivalec Mirna

“V zadnjih letih je vse slabše. Pri trafo postaji v Mirnu kup odpadkov že drsi v vodo. Gre za približno 100 kubičnih metrov materiala.”

Ozaveščati ljudi, kaznovati kršitelje

Na priobalnih zemljiščih reke Vipave v občini Miren-Kostanjevica so inšpektorji za okolje na področju voda v zadnjih letih obravnavali tri primere. Leta 2017 so lastniku zemljišča ob reki naložili, da odstrani tri kubične metre odpadnega gradbenega in organskega materiala. Istega leta je lastnik sosednjih parcel v Mirnu po izdani odločbi s priobalnega zemljišča odstranil dva kubična metra tja odloženega gradbenega materiala. Konec lanskega novembra pa je inšpektor za okolje med nadzorom 200 metrov priobalnega pasu na brežini Vipave opazil odložen gradbeni material. Kdo ga je tam pustil, ni znano in postopek še ni končan. Na inšpektoratu ugotavljajo, da jih ljudje pogosto obveščajo o nelegalno odloženih odpadkih, o povzročiteljih pa ne želijo govoriti. “Edina možnost je ozaveščanje ljudi in dosledno kaznovanje kršiteljev,” poudarjajo.

“Edina možnost je ozaveščanje ljudi in dosledno kaznovanje kršiteljev,” poudarjajo na inšpektoratu za okolje.

Kaj je vodno in kaj priobalno zemljišče?

“Morda je eden od razlogov za sorazmerno veliko število kršitev okoljske zakonodaje ob vodah tudi nerazumevanje ljudi, kaj sploh je vodno in priobalno zemljišče. Nekateri namreč zmotno mislijo, da je vodno zemljišče tisto, kjer se voda dejansko nahaja. To ne drži. Vodno zemljišče zajema tako zemljišče, kjer je voda dejansko prisotna, kot tudi bregove in to do tam, kjer se le-ti izenačijo z višino okoliških parcel. Od roba brega pa se nadaljuje še priobalno zemljišče, kjer prav tako velja prepoved poseganja,” razlagajo na inšpektoratu za okolje in prostor.

Na občini poudarjajo, da nenadzorovano odlaganje smeti v naravi zagotovo ne sodi v urejeno krajino. “Ob prejemu obvestil prek inšpekcijskih služb občina preverja možnost sanacije posameznih divjih odlaganj. Pri tem pa je bistveno, ali uradne osebe razpolagajo s podatki ali vsaj z namigi o povzročitelju, da lahko zoper povzročitelja stečejo postopki. Če te informacije ni, pa je treba razumeti, da gre vsako čiščenje v breme javnih financ, kjer se presoja, h katerim akcijam pristopiti. Če gre na primer za nevarne odpadke, je treba bolj ažurno ukrepati, kot če se odlaga zeleni odrez,” na vprašanje, ali je občina že kaj naredila v za to, da ljudje ne bi več odlagali odpadkov ob Vipavi, med drugim odgovarjajo na občinski upravi.

Večje količine je treba nesti v zbirni center

Ocenjujejo, da rjavi zabojniki niso primerno prevzemno mesto pri divjem odlaganju različnih vrst odpadkov. “Če govorimo o vejah in posekih, so za to predvideni zbirni centri za fizične osebe in CERO Nova Gorica za pravne osebe,” poudarjajo. Občina zagotavlja tudi prevzem manjših količin gradbenih odpadkov na svojih zbirnih centrih.

“Predvidevamo, da v večini primerov odpadke odlagajo tisti, ki so se hoteli izogniti pravilni oddaji, bodisi zaradi morebitnega plačila stroškov bodisi zaradi drugih razlogov,” ocenjujejo na občini. V zvezi z opozorilnimi tablami pa pojasnjujejo, da je struga Vipave na ozemlju občine dolga približno deset kilometrov in dostopov do reke je ogromno, tako da je učinkovitost tabel vprašljiva.

---