Kar up budi: na zaslonih in v živo

Up budi! je naslov jutrišnjega vnaprej posnetega poklona Prešernovim nagrajencem, ki ga bo predvajala TV Slovenija. A tudi večina obeleževanj letošnjega kulturnega praznika se je pred virusom zatekla v virtualno okolje. Tri primorska gledališča se mu v sodelovanju z EPK GO! 2025 poklanjajo s filmom, ki ga bo nedeljo predvajala koprska televizija, ponekod pa bodo na prostem brali poezijo.

Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta pisatelj Feri Lainšček ...  Foto: Andraž Gombač
Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta pisatelj Feri Lainšček ...  Foto: Andraž Gombač

SLOVENIJA > “V času, ki sta ga zaznamovali epidemija covida-19 in negotovost, ki jo razmere prinašajo, želi državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Up budi! pokazati, da sta človeška ustvarjalnost in kultura tisto, na kar se lahko naslonimo v času preizkušnje,” beremo na spletni strani RTV Slovenija. V nedeljo ob 20. uri bo prvič predvajala proslavo, zaradi kovidnih razmer posneto vnaprej. Posnetki so nastali deloma v Narodni galeriji, deloma na različnih mestih v Ljubljani ter v domačih okoljih letošnjih nagrajencev, ki jih bodo predstavili s filmskimi portreti. Producent proslave je upravni odbor (UO) Prešernovega sklada v sodelovanju z vgeneralnim sekretariatom vlade, izvršni producent, ki so ga izbrali na internem razpisom, pa Studio Siposh - filmska produkcija, specializirana za filmsko produkcijo s krščansko vsebino.

Naslov Up budi! je seveda vzet iz Prešernove Zdravljice, Kot je Slovenski tiskovni agenciji sporočil predsednik novega upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič, ima slovesnost vse standardne elemente, izoblikovane v tradiciji Prešernovih proslav, ki letos beleži 60-letnico podeljevanja nagrad: državno himno, govor predsednika UO Prešernovega sklada, Zdravljico, predstavitve nagrajencev in podelitev nagrad.

Pesniški poklon primorskih gledališč v filmu

Gledališče Koper, SNG Nova Gorica in Slovensko stalno gledališče Trst so v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture GO! 2025 pripravili pesniški poklon v filmu, naslovljen O, blagor tebi, veter. Koprska televizija ga bo predvajala jutri ob 17. uri, s ponovitvijo v ponedeljek ob 22.45, slovenski program Rai Deželnega sedeža za Furlanijo-Julijsko krajino pa ga v program umešča v soboto, 20. februarja, ob 21. uri. “Priložnostni televizijski program je zamišljen kot pesniški maraton, ki ga bo z nagovorom uvedel dramski igralec Boris Cavazza. Gledališča so ga pripravila v sodelovanju z 21 vabljenimi ustvarjalci, ki so izbrali 42 pesmi slovenskih avtorjev, od katerih jih bo 23 interpretiralo prav toliko igralcev iz omenjenih treh gledališč. Umetniški program so posneli na zunanjih in notranjih prizoriščih v Kopru, Novi Gorici, Trstu, na Krasu in v Ljubljani,” so zapisali v koprskem gledališču, kjer je vzklila zamisel.

“Generalni moto proslave je Prešernova sintagma Up budi!, s katero skušamo prireditelji spomniti, da so človeška ustvarjalnost, kultura in umetnost tisto, na kar se lahko naslonimo v času različnih preizkušenj in na kar smo lahko ponosni ob 30-letnici državnosti,” je zapisal Muhovič.

Nagrajenci brez odra Cankarjevega doma

Veliki Prešernovi nagradi za življenjsko delo letos prejmeta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa so tudi šest nagrad Prešernovega sklada. Brane Senegačnik jo prejme za pesniško zbirko Pogovori z nikomer, predlani izdano pri Slovenski matici. Po oceni komisije predstavlja vrh njegove dosedanje poezije, v njej se oglaša “vrhunski glas čiste lirske poezije, ki je hkrati modernistična, impresivna, izpovedna in bivanjska; glas, ki bo ostal trajna vrednota slovenske literarne kulture”.

Lana Trotovšek, ki nagrado prejme za poustvarjalne dosežke v zadnjih treh letih, sodi med mlajšo generacijo slovenskih vrhunskih poustvarjalcev. Lanskega avgusta je na Festivalu Ljubljana ob spremljavi pianistke Marie Canyigueral v treh zaporednih večerih izvedla vse Beethovnove Sonate za violino in klavir. Tako obsežna glasbena dela so za izvajalca izjemen izziv in zelo zahteven zalogaj, ne le zaradi samega obsega, ampak tudi po tehnični zahtevnosti, fraziranju in interpretacijski izpovedi, so zapisali v obrazložitvi.

Tomi Janežič, nagrajen za režije v slovenskih gledališčih v zadnjih treh letih, velja za enega naših najvidnejših slovenskih gledaliških režiserjev. Komisija izpostavlja predstavo še ni naslova (2018) po besedilu Ajdovke Simone Semenič in v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča ter koprodukcijski projekt Sedem vprašanj o sreči. Obe predstavi v vseh pogledih presegata ustaljene okvire gledališke produkcije, sta kompleksni uprizoritvi, ki se ne bojita tveganja preiskovanja gledališkega medija, zaznave njegovega časa in prostora; skupaj trajata več kot 17 ur.

Matjaž Ivanišin nagrado prejme za režijo in scenarij celovečerca Oroslan po zgodbi Zdravka Duše s Tolminskega. “Ni pretirano reči, da film doslej ni znal bolje povedati, da je nekdo umrl,” ugotavljajo v utemeljitvi. Obenem z umrlim sta v filmu identificirana tudi kraj in skupnost porabskih Slovencev, “kakor ju v slovenskem filmu še nismo ne videli ne slišali”.

Sandi Červek, nagrajen za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj, je eden osrednjih predstavnikov prekmurske likovne umetnosti, razstava pa je vzpostavila še nikoli viden dialog med umetnikovimi ustvarjalnimi fazami v preseku zadnjih 30 let. “Je umetnik, ki nenehno hodi po robu, a v svoji brezkompromisni drži ne zdrsne v dekorativnost, pretirano pripovednost ali družbeno angažiranost,” beremo v obrazložitvi.

Nagrado prejmejo še arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc za projekta Materinski dom v Ljubljani in Poslovna stavba Term Čatež. Arhitekturni opus relativno mlade skupine arhitektov zaznamujejo medsebojno raznoliki ter oblikovno, slogovno in materialno svojstveni projekti. Povezuje jih prepoznavna vpetost v lokalno okolje, občutljivost do konteksta, materiala, detajla, še posebej pa občutljivost do uporabnika.

Na splet, pred TV, radio in celo na prosto

Primorske kulturne ustanove in ljubitelji kulture se bodo v ponedeljek slovenski kulturi poklonili na različne načine.

Novogoriško gledališče je med drugim pripravilo tudi virtualni recital Prešernove poezije Kdo zná noč temno razjásnit, ki tare duha!, ki bo jutri v radijski priredbi ob 17. uri odzvanjal z Radia Robin, v ponedeljek pa še s sliko s facebookovih profilov SNG Nova Gorica in Mestne občine Nova Gorica.

V Kopru kultura vabi tudi na nekaj redkih srečanj v živo. Na pobudo koprskega Kulturnega kluba bodo v izložbah zaprtih lokalov od ponedeljka domovale Prešernove pesmi v slovenščini in italijanščini, v prevodu Mirana Košute. Tradicionalno branje Prešernove poezije, ki ga pripravljata knjigarna Libris in koprska Zveza kulturnih društev, pa bo med 11. in 13. uro razpršeno pred posamične izložbe trgovin v starem mestnem jedru. Že od 10. ure bodo pred galerijo Loža Obalne Galerije predstavljale monografijo, ki je izšla ob pregledni razstavi fotografij Jake Jeraše, ob 14. uri pa jo bodo predstavili še v Piranu, kjer bo sledilo branje pesmi. Interpretirali jih bodo Vanja Pegan, Marko Matičetov, Marino Maurel ter mladi ustvarjalki, Luna Rosso z OŠ Cirila Kosmača Piran in Denise Ventrella z Gimnazije Antonio Sema Piran.

Od včeraj pa vrata lahko znova odpirajo tudi galerije in muzeji. Mnogi bodo odprti tudi na kulturni praznik, med tistimi, ki vabijo na prosto, pa je Društvo likovnih umetnikov Insula - na zidni galeriji nasproti potniškega terminala se poklanja preminulim umetnikom, ki so zaznamovali istrski prostor, od Jožeta Pohlena, Janeza Lenassija, Zvesta Apollonia, Jureta Cihlařja, Erika Lovka, Dušana Podgornika do Borisa Benčiča. Ponedeljkovo odprtje ob 11. uri bo virtualno, v varnem spletnem okolju, kjer v kulturniških “potrtih prsih up budi”- ali ga vsaj skuša buditi - še vrsta virtualnih koncertov, predstavitev in prireditev.


Komentar novinarja

Andraž Gombač

Praznik odpade

Že minula leta niso skoparila z grenkobo, letos pa bi kulturni praznik lahko kar preimenovali v kulturni poraznik. Kajti bilanca je porazna: kulturo že predolgo “uživamo” na daljavo ali - če imamo srečo, v veselih uricah - zamaskirani, razmaknjeni, razkuženi, prekuhani ... in skregani. Prav nič prešerno ni tole prešernovanje, praznujemo z vloženo interpelacijo proti resornemu ministru, ki so jo poslanci štirih opozicijskih strank označili za trenutno verjetno eno največjih možnih daril slovenski ...

Preberi več

Najbolj brano