Dnevi za odklop

Jutri imate priložnost, da se vsaj za tri dni vrnete v preteklost, v čas, ko še nismo poznali mobilnih telefonov, sploh pa ne pametnih. Od 6. do 8. februarja namreč obeležujemo svetovne dneve brez mobilnega oziroma pametnega telefona. Boste sprejeli izziv?

Svetovni dan brez mobilnega telefona je 6. februarja 2001 vpeljal francoski pisatelj Phil Marso. Z leti se je razširil na tri dni (od 6. do 8. februarja), v lanskem letu pa celo na ves teden (od 3. do 9. februarja).

Namen svetovnih dni brez mobilnega telefona je opozoriti na pretirano uporabo tega življenjskega sopotnika sodobnega človeka, ki je - kot nenehno opozarjajo strokovnjaki - že zdavnaj prerasla v novo vrsto zasvojenosti, še zlasti, odkar so mobilni telefoni postali tudi pametni in so nas s pomočjo privlačne sile aplikacij še bolj prilepili na njihove zaslone.

S telefonom tudi na stranišče

Presoja posameznika, kje je meja, kjer “zdrava” mera uporabe pametnega telefona zdrsne v pretirano, je vse manj trezna. S pogledom, uprtim, v telefon, korakamo čez prehod za pešce, kljub vztrajnim opozorilom policije še kar klepetamo in celo brskamo po socialnih omrežjih tudi med vožnjo, s telefonom v roki gremo celo na stranišče in se še za lahko noč, preden potonemo v spanec, ožarčimo z modrikasto svetlobo telefonskega zaslona.

Kakor bi z drsanjem po zaslonu obenem izbrisali iz zavesti vedenje, da nas v spanec lahko zaziba tudi veliko koristnejša knjiga. Da si čas, ki ga presedimo na straniščni školjki, lahko - če že - kratimo tudi z reševanjem križank ali sudokuja. Da ne bo konec sveta, če bomo sporočilo na viberju prebrali, ko prispemo domov, je pa lahko konec našega življenja ali življenja katerega od ostalih udeležencev v prometu, če to neučakano storimo med vožnjo.

Na vse to nas opominjajo svetovni dnevi brez pametnega telefona. Letos potekajo pod geslom Deprogramirana človekova avtonomija, ki prinaša v ospredje razmislek o čezmerni uporabi aplikacij.

Le še slaba petina Slovencev uporablja “neumne” mobilne telefone

V Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS) so ob tem predstavili nekaj podatkov o uporabi mobilnega telefona v Sloveniji v lanskem letu.

Med prebivalci Slovenije, starimi od 16 do 74 let, je le slaba petina uporabljala mobilni telefon z osnovnimi funkcijami, od tega je bila več kot polovica starih od 65 do 74 let. Med učenci, dijaki in študenti pa je bilo takšnih uporabnikov le za odstotek.

S pojavom epidemije novega koronavirusa smo zmanjšali komunikacijo prek SMS-sporočil in začeli pošiljati več MMS sporočil. (Foto: pixabay.com)

Velika večina Slovencev torej uporablja pametne mobilne telefone, med njimi pa se nekateri, čeprav njihovi telefoni to omogočajo, ne poslužujejo aplikacij. Takšnih je bilo lani enajst odstotkov.

In za kakšne namene so 16- do 74-letni Slovenci uporabljali svoje pametne telefone? V največji meri (87-odstotni) za brskanje po spletu, v nekoliko manjši (82-odstotni) za elektronsko pošto, sledijo uporaba zemljevida oziroma navigacije (69 odstotkov), spletna družbena omrežja (64 odstotkov) in (video)telefoniranje s spletno kamero (54 odstotkov). Slednje je bilo v primerjavi z letom poprej najbolj v porastu.

Spomladanski vpliv pandemije na mobilne komunikacije

Na uporabo mobilne telefonije v lanskem letu je vplivala tudi epidemija koronavirusa. Tako je bil domači odhodni promet v drugem četrtletju za dobro petino večji kot v enakem obdobju leta 2019. Število mednarodnih odhodnih klicev je bilo v drugem četrtletju 2020 za 31 odstotkov nižje v primerjavi z letom 2019, mednarodni odhodni promet pa je bil manjši za 18 odstotkov.

Ker so umanjkala srečanja v živo, smo si izmenjali več fotografij kot besed. Število SMS-sporočil je bilo v tistem obdobju v primerjavi s pomladjo 2019 skoraj za petino nižje, število MMS-sporočil pa za več kot petino višje. Tudi količina prenosa podatkov je bila večja kot v enakem četrtletju prejšnjega leta, in sicer za polovico.

---