Poziv k raziskavi spolnega nasilja

Člani parlamentarnega odbora za izobraževanje so včeraj obsodili spolno nadlegovanje v akademskem prostoru. Visokošolskim zavodom predlagajo, naj sprejmejo vse potrebne akte za preprečevanje in sankcioniranje tovrstnih ravnanj. Od ministrstva za pravosodje pa za zaščito žrtev pričakujejo pripravo sprememb kazenskega zakonika, vključno z modelom “ja pomeni ja”.

LJUBLJANA > Šestindvajsetletna dramska in filmska igralka Mia Skrbinac je pred dnevi vznemirila javnost, ko je opisala svojo izkušnjo spolnega nadlegovanja v času študija. “Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) sem bila od profesorja za igro, ki se nam je pridružil v tretjem letniku, deležna verbalnega in fizičnega spolnega nadlegovanja. Nasilje je izvajal tako med urami igre, zapakirano v študijski proces, kot tudi izven prostora predavalnice - na hodnikih, čakal me je pred vrati stranišča, v internem baru Drame pa še kje,” je za oddaji Tednik in Dnevnik spregovorila Skrbinčeva.

Poslanci pričakujejo spremembe v zakonodaji

Poslanci so na včerajšnji seji ravnanja, o katerih je spregovorila Mia Skrbinac in bila pri tem deležna podpore igralskih kolegov - tudi z uporabo ključnika #NisiSama na družbenih omrežjih, označili za nedopustna in zavržna, zato pričakujejo konkretna dejanja pristojnih za preprečevanje nadaljnjih zlorab in sankcioniranje povzročiteljev.

Radoš Bolčina, igralec SNG Nova Gorica

“Nezaslišano pa se mi zdi, da to počnejo ljudje, ki so namenjeni vzgoji naših kadrov.”

Ob obsodbi spolnega nasilja v akademskem prostoru in pozivu k sankcioniranju povzročiteljev so koalicijski in opozicijski poslanci sprejeli še sklep, s katerim so univerze in visokošolske zavode pozvali, naj v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje opravijo temeljito raziskavo o spolnem nadlegovanju ter pripravijo akte o preprečevanju spolnega nadlegovanja. Senat ljubljanske univerze je namreč pred dnevi odločal tudi o pritožbi dr. Igorja Pribca, ki ga na filozofski fakulteti zaradi očitkov o spolnem nadlegovanju študentk niso ponovno izvolili v naziv izrednega profesorja.

Ker pa so poslanci ugotovili, da spolno nadlegovanje in nasilje nista le stvar akademskega prostora, ampak celotne družbe, so pozvali ministrstvo za pravosodje, da v roku 60 dni pripravi spremembe kazenskega zakonika, s katerimi bi dosegli sodobne zaščite žrtev.

Ministrstvo pozdravlja pobudo redefinicije spolnega nasilja

V Inštitutu 8. marec so pripravili zakon redefinicije kaznivega dejanja posilstva in kaznivega dejanja spolnega nasilja, sedaj pa bodo zbirali 5000 overjenih podpisov, ki so pogoj za vložitev in obravnavo zakona v državnem zboru. “Vsak podpis predstavlja podporo žrtvam, ki spolnega nadlegovanja in nasilja zaradi pomanjkljive zakonodaje ne upajo prijavljati,” meni direktorica inštituta Nika Kovač. Na ministrstvu za pravosodje so pozdravili njihovo zakonodajno pobudo.

Pred pol leta pa so v sodelovanju z Mestom žensk izvedli akcijo #jaz tudi v kulturi, s katero so zbirali pričevanja. Ta nakazujejo, da je spolno nasilje precej razširjeno tudi v sferi kulture. Pokazala je, da so storilci običajno osebe z družbenim ugledom, ki zasedajo pozicije moči, žrtve pa so od njih pogoste odvisne. To je še posebej izrazito v igralskem svetu. “Prepričana sem, da bo vsaj katera izmed študentk lahko zaradi njene izpovedi ravnala drugače,” se je Nika Kovač še navezala na primer Mie Skrbinac.

Na UP do sedaj brez prijav o nadlegovanju

Kot je povedal Aleš Oven, pomočnik rektorice Univerze na Primorskem (UP), so na univerzi leta 2009 sprejeli navodila o opredelitvi in izvajanju aktivnosti proti spolnem nadlegovanju ter trpinčenju na delovnem mestu, ki so jih letos tudi posodobili. “Področje urejata še etični kodeks Univerze na Primorskem, ki od vseh članov skupnosti univerze pričakuje zakonito in etično ravnanje, in pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze na Primorskem,” je pojasnil.

Na UP za obravnavo primerov spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja deluje petčlanska komisija. Ta v primeru prijave preuči okoliščine in rektorju predlaga sankcije. “Med njimi so lahko (vendar ne izključno!) sprememba delovnega mesta, zagotovitev ustreznega psihosocialnega svetovanja na prošnjo žrtve, začasno zmanjšanje žrtvinih obveznosti. Komisija lahko predlaga tudi ukrepe za ustavitev nasilja in zaščito žrtve,” je še naštel. Če komisija ugotovi obstoj spolnega ali drugega nadlegovanja ali trpinčenja, mora predlagati rektorju, da poda prijavo policiji zaradi storitve kaznivega dejanja.

Do sedaj pristojna komisija UP še ni obravnavala primera prijave študentov ali študentk, sprožen pa je bil en postopek med zaposlenimi.

Z Univerze v Novi Gorici so nam sporočili, da tovrstnega obnašanja doslej niso zasledili.

Profesor AGRFT odločno prestopil mejo

“Ne moremo si zatiskati oči, da nadlegovanja in psihičnega nasilja na akademiji ni. Toleranca do tega se je z leti sicer zmanjšala, ampak v odnosu med profesorjem in študentom je ne bi smelo biti ne zdaj ne v preteklosti,” razmišlja umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš. Kot nekdanji študent AGRFT je dodal, da so bile lažje oblike nadlegovanja nekaj povsem vsakdanjega, a v primeru Mie Skrbinac poudarja, da je profesor odločno prestopil mejo. “Ob tem pa me skrbi, da bodo zaradi tega primera sedaj vsi profesorji, tudi tisti, ki so pri svojem delu profesionalni, deležni ukrepov, ki jim bodo močno otežili delo s študenti.” Kot še ugotavlja, na AGRFT poučujejo vrhunski ustvarjalci, ki pa jim včasih primanjkuje pedagoškega čuta.

Tudi prvak novogoriškega teatra Radoš Bolčina je obsodil ravnanje profesorja igre. “Podpiram, da je to prišlo na dan, a je treba zadevo tudi temeljito raziskati. Metoda manipulacije s strahom se mi zdi zastarela, saj smo na akademiji že dovolj zreli za normalno komunikacijo,” razmišlja in dodaja, da so verbalni pritiski med režiserji in igralci sicer pogosti. “Nezaslišano pa se mi zdi, da to počnejo ljudje, ki so namenjeni vzgoji naših kadrov,” je sklenil.

---