“Brezplačno lektoriranje bi lahko bolj izkoristili”

Andreja Kalc je na Univerzi v Ljubljani diplomirala iz slovenskega in ruskega jezika, magistrirala pa iz moderne ruske poezije. Deluje zlasti kot literarna prevajalka in lektorica.

Andreja Kalc Foto: Damjan Balbi
Andreja Kalc Foto: Damjan Balbi

> V delovni skupini SLORIjezik ponujate tudi brezplačno lektoriranje krajših besedil. Kdo se poslužuje te možnosti? Jo ljudje dovolj izkoristijo?

“To je ena izmed mnogih storitev v razvejanem in premišljenem sistemu, ki jih SLORI-jeva jezikovna skupina ponuja kot neposredno podporo pri ustvarjanju in urejanju besedil, namenjenih slovenski javnosti v Italiji. Z vidika neposrednih uporabnikov (to je tako rekoč vsak član slovensko govoreče skupnosti) je zanimiva, ker lahko preprosto in neposredno izkoristijo pregled najrazličnejših besedil. Prejemamo pisma društev in drugih organizacij, namenjena različnim javnim subjektom v Sloveniji, oglase slovenskih podjetij (tudi za objavo na družbenih omrežjih), prejeli smo tudi kak življenjepis, članek za objavo v medijih, muzejski novičnik, strokovne nasvete društev članom, higienska opozorila ... Imamo nekaj rednih uporabnikov, občasno pa se povpraševanje poveča. Z zagonetnimi, a zanimivimi jezikovnimi orehi se na nas obračajo tudi za jezikovno svetovanje. Storitev pa bi lahko skupnost izkoristila v večjem obsegu in bolj pogumno.”

> Katere napake in težave najpogosteje opažate?

“Predvsem tisti, ki poznajo jezikovne težave obmejnega področja, bi pričakovali, da so to nepravi paronimi oziroma lažni prijatelji, neobstoječe ali zastarele besede, neustrezne terminološke izbire in frazemi ipd. To seveda drži, v besedilih, ki jih prejemamo v jezikovni pregled, pa sama opažam predvsem drugo težavo, in sicer način, kako se misli oblikujejo z jezikovnimi sredstvi. Včasih je avtorjev namen namreč treba prav arheološko rekonstruirati: tudi na tej ravni se oblikuje to, kar kolegica Matejka Grgič imenuje vzporedni standard slovenščine. Nekaj težav s slabšo kakovostjo besedil povzroča čisto tehnična površnost pri oblikovanju: manjkajoče strešice, zatipki, pisanje brez presledkov.”

“V besedilih, ki jih prejemamo v jezikovni pregled, sama opažam predvsem drugo težavo, in sicer način, kako se misli oblikujejo z jezikovnimi sredstvi.”

> Kaj pa pri novinarjih Primorskega dnevnika, ki jim prav tako nudite jezikovno podporo?

“Pri profesionalnih novinarjih je zgodba precej drugačna, saj poznavanje obrtniških prijemov pisanja zagotavlja dostojno kakovost besedil. Pri prebiranju Primorskega dnevnika je opaziti neko jezikovno uredniško politiko, premislek za jezikovnimi odločitvami, nenazadnje tudi jezikovno znanje, to si upam trditi navkljub kritikam, ki ga je morda deležen (čeprav ni slovenskega medija, ki ne bi imel tovrstnih strogih presojevalcev). Težave, ki jih prepoznavamo v teh besedilih, so resnično predvsem leksikalne narave, torej kalki, nepravi paronimi, morda svojstveno razumevanje nekaterih pomenskih odtenkov. Tu in tam so prepoznavne neustrezne prevodne rešitve, a tem se včasih težko izognejo tudi izurjeni prevajalci. Ker je prevajanje in potreba po poimenovanju druge pojmovnosti del strokovnega vsakdana, so taki pojavi neizogibni. Pomembno je, da se ob tem poišče ustrezne uredniške mehanizme za preprečevanje ad hoc in nepremišljenih rešitev.”

> Kako kot jezikoslovka gledate na vnašanje tujk v slovenski jezik?

“Tu je odgovor lahko samo strokoven in je dejansko preprost. Prevzemanje tujih prvin je naraven in neizogiben jezikovni pojav. Čiščenje določene leksike (nemške, hrvaške, angleške) v določenih obdobjih je imelo predvsem politične in druge sociološke vzroke, nikakor ne jezikovnih. Izoblikovan standardni jezik z uravnoteženimi strokovnimi merili prevzemanja se nima česa bati.”

> Mislite, da bi nekatere posebnosti jezika Slovencev v Italiji morale dobiti “državljanstvo” v Slovenskem pravopisu?

“Upovedovalne potrebe Slovencev v Italiji in verjetno tudi drugih zamejstev v nekaterih primerih resnično pokažejo mesta, ki jih pravopisci niso predvideli. Tak primer je npr. nestična poševnica pri ločevanju dvojezičnih poimenovanj. Do zdaj je veljalo, da mora biti stična, toda pri večbesednih poimenovanjih je včasih nejasno, na kateri del besedne zveze se poševnica navezuje (npr. Ovčja vas / Valbruna). Pravopisna komisija, ki se trenutno ukvarja s prenovo poglavij pravopisnih pravil, tovrstne utemeljene sugestije že sprejema.”


Najbolj brano