Tuji delavci brez zdravnika in bolniške

Predvsem z Goriškega in Ajdovskega so v zadnjih dneh prišla opozorila, da so večji vir okužb tudi migrantski delavci na začasnem delu pri nas, ki jim očitajo tudi zlorabe pri karantenah. A Goran Lukić z Delavske svetovalnice opozarja, da je treba, preden bi s prstom kazali nanje, upoštevati tudi dejstvo, da imajo zelo otežen dostop do zdravstvenega varstva.

PRIMORSKA > V občinskem štabu CZ Nova Gorica in novogoriškem zdravstvenem domu so pred kratkim opozorili, da na hitro testiranje prihaja kar veliko ljudi iz različnih balkanskih držav, ki želijo v primeru negativnega testa prekiniti karanteno. “Te osebe prihajajo na testiranje tudi v skupinah, v istem vozilu, brez mask, nekateri pa imajo tudi že zelo očitne simptome. Zato je marsikateri test pozitiven,” so opozorili. In dodali, da izvajalci ob prijavi na testiranje tudi ugotavljajo, da nekateri nimajo niti izbranega svojega osebnega zdravnika. Zaradi nerazumevanja slovenskega jezika pa se ob prejemu SMS-sporočila za pomoč obračajo na osebje na točki in jih s tem dodatno obremenjujejo, je v poročilu zapisal namestnik poveljnika CZ mestne občine Nova Gorica Simon Vendramin.

Prihajajo delat, ne na bolniško ali v karanteno

Da so drugi večji vir okužb prav tuji delavci, ki prihajajo na začasno delo iz držav nekdanje Jugoslavije, je opozoril tudi poveljnik ajdovskega štaba CZ Igor Benko. Po njegovih besedah so v zadnjem času ugotovili več kršitev karanten in celo zlorab v obliki ponarejanja dokumentov, tudi pri tujih delavcih. “Ti ljudje prihajajo k nam delat in ne na bolniško ali v karanteno, zato uporabijo vse mogoče trike, da bi se temu izognili. Vendar lahko okužijo druge, zato delodajalci od začetka januarja vsakih nekaj dni opravljajo pri svojih zaposlenih hitre teste in tako poskušajo preprečiti večji izbruh okužb,” je povedal Benko.

Igor Benko, poveljnik ajdovskega štaba civilne zaščite

“Ti ljudje prihajajo k nam delat in ne na bolniško ali v karanteno, zato uporabijo vse mogoče trike, da bi se temu izognili. Vendar lahko okužijo druge, zato delodajalci od začetka januarja vsakih nekaj dni opravljajo pri svojih zaposlenih hitre teste.”

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice kritično odgovarja, da tuji delavci na drugi strani niso problem takrat, ko jim najemodajalci zaračunavajo nesorazmerno visoke stroške najemnin za pogosto zelo skromna stanovanja ali sobe. Ali pa ko jih delodajalci praktično silijo, da morajo priti na delovno mesto. “Kazati na eno skupino delavcev, da je nesorazmerno bolj kužljiva, ob hkratnem dejstvu, da imaš delodajalce, ki se požvižgajo na epidemiološko sliko in peljejo svoj biznis naprej, je neprimerno.”

Ob tem izpostavlja poseben položaj tujih delavcev, vezanih na delovna dovoljenja.

Goran Lukić, Delavska svetovalnica

“Kazati na eno skupino delavcev, da je nesorazmerno bolj kužljiva, ob hkratnem dejstvu, da imaš delodajalce, ki se požvižgajo na epidemiološko sliko in peljejo svoj biznis naprej, je neprimerno.”

“Kar se tiče epidemiološke situacije in covida, si moramo biti na jasnem, da je način izkoriščanja ali pa vezava delavcev migrantov na delodajalca, še posebej tistih, ki so tukaj prek medržavnih sporazumov o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine ali pa Srbije v Sloveniji, še hujši.”

Delavec migrant mora namreč biti, kot opozarja, prvo leto zaposlen pri istem delodajalcu. Če zaposlitev izgubi (in razlogi za prenehanje pogodbe niso na strani delodajalca), preneha veljavnost delovnega dovoljenja in se mora vrniti v državo izvora.

“In potem je razumljivo, da delavci rečejo, da morajo delati. To seveda ni izgovor za kršitve glede epidemiološke situacije, je pa vzorec.”

Izpostavlja tudi slabe bivanjske pogoje, ki pogosto ne omogočajo izolacije okuženega v svoji sobi. “In potem so krivi delavci, ker pač tam živijo.” Podobno velja tudi pri skupinskem prevozu na delo, saj drugačnega niti nimajo.

Kdo jim bo odprl bolniški stalež?

Zato so bolj ranljivi, ko gre za okužbe, v primeru okužbe pa v nezavidljivem položaju, saj pogosto nimajo dostopa do osebnega zdravnika, na kar v Delavski svetovalnici opozarjajo že dlje časa, saj ne le v času covida, temveč tudi sicer zdravnikov, ki bi sprejemali paciente, praktično ni.

Odgovora na vprašanje, kako naj ravna tuji delavec, ki ima simptome in bi moral poklicati osebnega zdravnika - a osebnega zdravnika, ki bi mu v primeru okužbe tudi odprl bolniški stalež, nima - torej ni. Kar je še toliko bolj zaskrbljujoče, če vemo, da je ključno za obvladovanje epidemije omogočiti podporo za izolacijo in karanteno. Tudi na pojasnila ministrstva za zdravje še čakamo.

“Na žalost je tudi covid pokazal, kaj slovensko zdravstvo omogoča oziroma onemogoča migrantu,” Lukič poudarja, da je osebam, ki imajo otežen dostop do zdravstvenega varstva, nekorektno očitati, da so prenašalci virusa.

Sicer pa Lukič še meni, da si tuji delavci v glavnem niti ne upajo izigravati karantene, saj bi v primeru, da bi jih inšpekcija odkrila, morali plačati visoko kazen, kakršne si glede na svoj položaj ne morejo privoščiti. “Zadnja stvar, ki si jo želi tuji delavec, ki dela v Sloveniji, je, da bi bil zaveden v kakršnikoli prekrškovni evidenci, saj bi to lahko pomenilo težave pri urejanju statusa.”

---