Korenje za dobre oči in preprečevanje kapi

Zadnje čase, ko zaradi korona ukrepov ni vrtca, me doleti čast, da postanem nonica v tistem najbolj elementarnem pomenu besede, da pač varujem vnuke. Ti imajo radi risanke, zlasti tiste z malo Mašo in medvedom. V njih ima pomembno vlogo tudi “zaj'c Brdaj'c”, ki skrbnemu medvedu krade korenčke. Kot bi mignil, jih pogrize ...

To pa me spominja na mladost, ko smo morali pleti plevel na vrtu, da je mama imela mir pred nami. No, zdaj otrokom zavrtimo risanke, mar ne?! In mi smo bolj kot pleli, pulili korenje, ga obrisali, da se ga ni držala zemlja, in ga zgrizli, skoraj kakor zajci. Mama se je jezila, a bolj zavoljo lepšega, kakor zares, saj je sama poudarjala, kako pomembno je korenje za dober vid. Oče pa je pristavil, da ni nikjer srečal zajca, ki bi nosil očala.

Poldrugi korenček na dan zmanjša nevarnost kapi

Danes vemo, da korenje ni dobro samo za vid, marveč še za veliko drugega. Sodeč po obsežni raziskavi na Harvardski univerzi v ZDA, ki so jo izvajali več desetletij in vanjo zajeli več kot 90.000 ljudi, korenje preprečuje tudi kapi in pomaga popravljati posledice po njej. V raziskavi iz Bruslja, v kateri so analizirali stanje pacientov po kapi, so ugotovili, da so hitreje okrevali in popolnoma ozdraveli tisti bolniki, ki so uživali korenje in veliko drugih živil z betakarotenom in so zato imeli tudi več betakarotena in vitamina A v krvi.

Betakaroten namreč preprečuje oksidacijo holesterola, iz česar nastajajo obloge žil in posledično kap. Večino kapi povzročijo krvni strdki iz oksidiranega holesterola v žilah srca in možganov. Ali pa so posledica izliva krvi v možganih.

Pomaga hrana, ki preprečuje strjevanje krvi, ohranja krvne žile prožne in pretočne, hkrati preprečuje zviševanje krvnega tlaka. Betakaroten iz korenja in druge zelenjave se po potrebi sproti spreminja v vitamin A, kolikor ga pač telo potrebuje. Za pretvorbo v vitamin A pa je nujna navzočnost maščobe, ker je vitamin A topen v njej. Vendar mora poleg ustreznega razmerja med maščobnimi kislinami vsebovati še minerale cink, kalij, magnezij, ... in katehine. Vse to najdemo v korenju.

Pri kapi je značilno, da na prizadetem območju primanjkuje kisika. Zato je moteno tudi celično delovanje, kar povzroči še dodatne oksidativne poškodbe živčnih celic. Če pa je v krvi poleg vitamina D tudi veliko vitamina A, le-ta posreduje na več ravneh v možganskih celicah in zmanjša poškodbe.

Korenje prebuja hormone

Korenje je pravo bogastvo zaščitnih karotenoidnih in flavonoidnih snovi, pa tudi mineralov in vitaminov. V korenčku so skoraj vsi vitamini skupine B, zlasti veliko je vitamina B5 in B6. Izrednega pomena je poleg vitamina A, ki iz betakarotena nastaja, še vitamin E; ta je nujen za rast, mladost, saj zavira proces staranja, za plodnost in krepi imunski sistem ter srce in ožilje.

Lahko bi rekli, da korenček prav zaradi vitaminov A in E naravnost prebuja hormone, tudi tiste za spolnost. Vsakdo ve, da korenje izboljšuje vid in kožo.

Manj je znano, da pri moških povečuje nastajanje sperme in sposobnost oploditve. Prav tako vsebuje folno kislino, ki skrbi za dobro voljo, preprečevanje panike. Od vitaminov je še nekaj vitamina C in K. Med minerali vsebuje razmeroma veliko kalcija, potem železa, nekaj fosforja, natrija, silicija, selena, magnezija, arzena, mangana, žvepla, bakra, cinka in celo broma.

Betakaroten poleg tega krepi imunski sistem, zmanjšuje nevarnost ateroskleroze in varuje pred nastankom sive mrene. Korenje torej varuje tudi pred okužbami oči in grla, mandljev, sinusov, dihalnih organov ter ščiti živčni sistem. Izboljšuje zgradbo kosti in zob ter vsebuje snovi, potrebne za prehrano žlez z notranjim izločanjem, zlasti nadledvičnih.

Korenje je dobro surovo ali kuhano

Korenček lahko uživamo na različne načine, kuhanega, dušenega ali tudi kot sveže stisnjen sok, ki gradi in prenavlja telo in ga zdravi. Kozarec sveže stisnjenega korenčkovega soka je pravi vitaminski in mineralni napitek z vitamini skupine B, ki se pri kuhanju uničijo, minerali in nekaj antioksidanti, ki ščitijo telo pred boleznimi modernega sveta. V kuhanju pa pridejo na vrsto karotenoidne snovi, ki delujejo na dolgi rok in so podlaga tem raziskavam.

Otroci, ki rastejo prepočasi ali zaostajajo v rasti, naj pijejo svež korenčkov sok ali uživajo korenčkovo kašo, saj vsebujeta veliko encimov. Surovo korenje tudi najhitreje prežene iz črevesja gliste in druge parazite. Korenček je obenem eno najboljših sredstev za zdravljenje želodca in črevesja. Vsrkava odvečno želodčno kislino in ustavlja pekočo zgago. Menda je celo bolj učinkovit kot soda bikarbona. Prav tako korenček odpravlja vodenične otekline, pomaga pri protinu in revmi, vendar ga moramo zaužiti vsaj po dve veliki skodelici sveže stisnjenega soka na dan.

Uporabiti je prav tako mogoče nadzemne dele korenja, zelene liste, vendar mlade. Najbolje jih je pripraviti podobno kot špinačo; menda manj napenjajo. Korenje vsebuje tudi veliko pektina; to je vlaknine, ki v prebavnem traktu nabrekne in varuje želodčno in črevesno sluznico. Korenček izboljšuje apetit in prebavo. Zaradi vlaknin in mineralov ima močno očiščevalno funkcijo: odstranjuje odpadne snovi in kisline. Le sladkorni bolniki morajo biti s korenčkom previdni, saj zelo hitro dvigne raven sladkorja. Ker sta vitamina A in E topna v maščobah, dodajmo korenčku oljčno olje, kislo smetano ali nekaj oreščkov. Če se opečemo, si naribajmo korenje in potresimo čez opeklino; bolečine bodo kmalu prenehale, mehurjev pa ne bo.


Najbolj brano