Od razpada Jugoslavije do novih stisk

Da bo 32. Tržaški filmski festival drugačen, je bilo organizatorjem jasno že marca, ko so se lotili priprav. Pandemija je bila takrat sicer šele v povojih in živo je bilo upanje, da jo bo poletje spodilo. Čas je pokazal, da se je ne bomo zlahka znebili, zato je bilo treba sprejeti izziv in festival v celoti prenesti na splet.

TRST > “Najprej smo virtualno edicijo doživljali kot omejitev, potem pa smo spoznali priložnosti, ki jih ponuja. Če smo bili prej nekoliko vezani izključno na mesto Trst, bomo tokrat virtualno dosegljivi veliko več gledalcem,” je na prav tako spletni predstavitvi festivala ugotavljala predsednica Tržaškega filmskega festivala (TFF) Monica Goti. Pogrešali bodo sicer pristni stik z občinstvom oziroma njegov odziv v dvorani, pa tudi tesno sodelovanje s krajevnimi nastanitvenimi strukturami in gostinci; slednjim pa so ponudili zamisel o festivalskem jedilniku, ki bi ga gledalci naročili na dom in ga okusili pred ekranom.

K potrpežljivosti in vztrajanju je organizatorje povabila deželna odbornica za kulturo Tiziana Gibelli, ki je opozorila, da je digitalizacija izziv tega časa: “Festival se je znal v 32 letih obnoviti, obogatiti in prilagoditi, tako da bo kos tudi sedanjim razmeram.”

Od Kusturice do Angelopoulosa

Gledalci bodo med 21. in 30. januarjem kar z domačega kavča na platformi MYmovies lahko izbirali med 64 naslovi sveže filmske produkcije iz držav srednje in vzhodne Evrope. “Letos smo načrtovali posebno retrospektivo, posvečeno jugoslovanski krizi, 30. obletnici vojn ob razpadu Jugoslavije. Več let smo delali na tem projektu, ki pa lahko zaživi edinole v dvorani, saj so posnetki oziroma filmi v glavnem na 35-milimetrskem traku, se pravi, da jih ni mogoče predvajati spletno,” je povedal umetniški vodja Fabrizio Grosoli in namignil, da bi lahko retrospektiva počakala do pomladi, ko bodo morda dvorane znova lahko odprte.

Za uvodne takte je festivalsko umetniško vodstvo tokrat seglo v preteklost. Festival bosta uvedla in sklenila filma iz leta 1995: odprl ga bo nadrealistični komično-dramatični UndergroundEmirja Kusturice, ki prikazuje zgodovino Jugoslavije od začetka druge svetovne vojne do pričetka jugoslovanskih vojn in so ga v Cannesu nagradili z zlato palmo, sklenil pa Ulisses' GazeThea Angelopoulosa.

Na Underground je vezana tudi nagrada vzhodna zvezda (Eastern Star Award) za osebnosti filmskega sveta, ki so s svojim delom gradile mostove med vzhodom in zahodom: letos jo bodo podelili Mikiju Manojloviću, ki je večkrat nastopil v Kusturičevih filmih.

Dolgi, kratki, dokumentarni

Tako kot običajno bo festivalsko dogajanje zaobjemalo tri sklope: dolgometražne in kratkometražne filme ter dokumentarce, med katerimi bo žirija na koncu izbrala najboljše.

Za nagrado se bo letos potegovalo trinajst dolgometražnih filmov, med katerimi velja opozoriti na OčetaSrdana Golubovića, dobitnika nagrade Darko Bratina na goriškem festivalu Poklon viziji. V koprodukcijskem Očetu, pri katerem je sodelovala slovenska produkcijska hiša Vertigo, Golubović prikazuje brezizhodnost revščine in starševski obup, na kar v filmu Andromeda Galaxy namiguje tudi mlada kosovska režiserka More Raca. V filmu A Frenchman si ruski režiser Andrej Smirnov ogleda povojno Moskvo skozi oči mladega Francoza, v filmu Pari pa Iranec Siamak Etemadi sledi izgubljenemu sinu v Atenah.

V tekmovalni program 16 kratkih filmov so se uvrstili tudi Delčki, v katerem scenarist in režiser Áron Horváth iz Lendave spremlja dan v življenju Tea in Ksaverja, ki ju po dveh mesecih obišče oče, voznik kamiona. Mati je nad obiskom manj navdušena. Horváth je na 23. Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljši kratki igrani film.

V netekmovalnem programu bodo predvajali In Between Dying azerbajdžanskega režiserja Hilala Baydarova, dokumentarcev pa bo deset; poglabljajo se v družinske stiske na vzhodu (Nails in my Brain), izgubljene generacije na Hrvaškem (Once Upon a Youth) in žensko samostojnost (Gentle Warriors).

Ženski pogledi in še Slavoj Žižek

Tekmovalnemu programu se letos pridružujeta še novi sekciji, Fuori dagli sche(r)mi in Wild Roses: režiserke v Evropi. Sekciji skladno dopolnjujeta festival, je poudarila umetniška vodja Nicoletta Romeo in pojasnila, da so želeli besedo prepustiti tistim, ki stopajo po različnih poteh ter svobodno mešajo žanre in jezike. Pa tudi petim ženskim pogledom na družbene preobrate, letos s posebnim poudarkom na Poljski, kjer so ženske stopile na ulice, saj jim skuša vlada odvzeti osnovne pravice, kakršna je pravica do splava.

V sekcijo Art & Sound sodijo filmi, ki se posvečajo različnim pogledom umetnosti. Med njimi naj opozorimo na slovenskega režiserja Janija Severja s hibridnim projektom Antigona - kako si upamo!, ki ponuja alternativne usode lika grške tragedije in v kateremu nastopa filozof Slavoj Žižek.

Seveda ne bodo izpadli niti filmska tržnica When East Meets West (Ko vzhod sreča zahod), srečanja z avtorji vsak dan ob 11. uri, obiski razstav, filmski sprehodi ter še marsikaj zanimivega. Spored in vstopnice, naprodaj od 9,90 evra do podpornih 199 evrov, so na voljo na festivalski spletni strani www.triestefilmfestival.it.

SARA STERNAD, Primorski dnevnik

---