Ni vse zlato, kar se sveti in ponuja
Od dobre presoje in preverjanja je odvisno, ali se bo nakup obrestoval. Kar so mnogi spoznali ob nakupu izdelkov iz Kitajske in vedo, da so ti poceni, a praviloma nekakovostni. Še bolj bi morala biti preudarna in previdna država oziroma vlada pri nakupu izdelkov za prebivalstvo. Spet se odpira vprašljivost nakupa, tokrat s podpisom ministra Gantarja dan pred odhodom. Izkušnje kažejo, da so ti poceni hitri antigenski testi za covid-19 pomanjkljivi, dvomljive kakovosti, “šlampasto” izdelani.
Zdaj že nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar je še kar prepričan, da je bil sklenjen dober posel, ki je omogočal začetek hitrega testiranja po državi, hkrati je bil ponudnik Majbert Pharm enkrat cenejši od drugega najcenejšega ponudnika. Ali ne ve, da najcenejše ni vselej najkakovostneje, kar pa je pri testiranju ključno? Ni vseeno, ali je hitri test 80-odstotno zanesljiv, kolikor je v tem nakupu, ali vsaj 90-odstotno, kakršne so sami doslej kupovali zdravstveni domovi in bolnišnice za testiranje svojih zaposlenih! Pri hitrih testih se potrjuje, da ni vse zlato, kar se sveti ...
Helikopterskih medicinskih prevozov ogroženih covidnih bolnikov ni, ker piloti nimajo posebne zaščitne opreme, teh bolnikov pa tudi ne namestijo v posebne zaščitne balone. Zato jih pač ne vozijo s helikopterjem. Kar je nedopustno.
Kaže, da je Gantar ob podpisu pogodbe o nakupu naivno verjel, da je komisija za izbor ponudnika na javnem razpisu vse ponudbe, vključno s testiranjem vzorcev, sama skrbno preverila. Kasneje se je izkazalo, kar je potrdilo sporočilo ministrstva, da je komisija pač verjela papirnatim dokumentom, ni pa izvedla preizkušanja vzorcev. Morda je Gantar komisiji, člani so bili uradniki ministrstva - njegovi sodelavci, slepo zaupal. Tudi zato, ker se je takrat bolj posvečal Desusu, Erjavcu in izstopu iz koalicije. Morda pa s trditvijo o dobrem poslu rešuje dobro ime in ugled. Ali skriva, pod kakšnim pritiskom premierja je bil, ker je slednji zahteval za vsako ceno začetek množičnega brezplačnega testiranja pred decembrskimi prazniki. Zakaj, za vraga, ga ni zahteval oktobra, na pragu drugega vala epidemije? Ali vsaj od septembra dalje za vse zaposlene v zdravstvu, trgovini in drugi ključni infrastrukturi?
Nedvomno ima ta zgodba o hitrih testih še ogromno zaledje in segajo lovke kdo ve kam vse. Čemur pritrjuje razkritje identitete lastnikov in sodelavcev izbranega dobavitelja. Javnost je šokirana, kdo stoji za firmo, ki je ta “bolan posel” sklenila z državo. Če zanemarimo arogantne, komaj dorasle fantičke, ki so s kriptovalutnimi piramidalnimi posli na hitro obogateli in se o tem poslu hvalili po družbenih omrežjih, je pomembno vprašanje, kdo vse stoji za tem milijonskim poslom. Novinarji Tarče so razkrili nekaj slovenskih mogotcev in povezanost s stranko SDS. Kar krepi nezaupanje v vlado in prepričanje, da ima politika lovke povsod, kjer se kuje dobiček na račun države. Kar dokazuje, kako ni vse le zlato ...
Že ob nakupu teh testov se je vedelo, da so le 80-odstotno zanesljivi, da gre za začetniškega kitajskega proizvajalca, da njegovih izdelkov ni kupila še nobena druga evropska država. Da so kompleti testov “šlampasto” zapakirani in so jim za slovenske potrebe dodane neprave palčke, da na nekaterih odstopa lakmusov papir, so sporočali zdravstveni domovi - izvajalci testiranja. Zato je začasno na nekaj testiranih mestih Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke zaustavila testiranja. Kar potrjuje, da res ni verjeti vsemu, kar se blešči.
Da se z zlatim ne kaže slepiti, potrjuje ugotovitev stroke, da je bila uvedba in način izvajanja tega testiranja po državi slabo premišljena. Odrejeno na hitro je v nekaterih krajih prav zato zamujalo, saj ni bilo določeno, kdo, kako in kje naj testira. Še zdaj si ponekod pomagajo s študenti in drugimi sodelavci. Telovadnice in podobne mrzle velike hale so v nasprotju celo s priporočili proizvajalca kupljenih testov. Prav zaradi mraza so še manj zanesljivi. Na to stroka opozarja, a vlada njihovih priporočil že ves čas ne sliši dobro in jih tudi ne upošteva.
Pomembno je tudi vprašanje, kaj naj naredi tisti, ki je bil na hitrem testu pozitiven. Naj ostane doma? Kako le, če ni prejel potrebne uradne odločbe zdravstvenega ministrstva ali epidemiološke službe? Kar traja že tri mesece, saj vlada za izdajanje takih odločb ne poskrbi in tako dopušča, da z novim koronavirusom okuženi, kljub pozitivnemu izvidu testa (antigenskega in tudi PCR), še naprej hodijo v službo, trgovino in povsod drugod, kjer okužujejo druge. Le nekateri pokličejo svojega zdravnika, ki jih po hitrem pozitivnem testu pošlje še na PCR-test in jim nato, če je tudi ta izvid pozitiven, odredi bolniški stalež. A ta je manj plačan kot redno delo in zato veliko okuženih še naprej dela. Kar je znano, a vlada se naivno sprašuje, zakaj se epidemija ne umiri.
Kot se že skoraj leto ne zganeta ministrstvi za zdravje in za obrambo in ne uredita, da bi s covidom-19 okuženi zaradi kritičnega zdravstvenega stanja, ki nujno potrebuje helikopterski prevoz iz regijske bolnišnice v ljubljanski klinični center, to tudi dobili. Helikopterskih medicinskih prevozov ogroženih covidnih bolnikov ni, ker piloti nimajo posebne zaščitne opreme, teh bolnikov pa tudi ne namestijo v posebne zaščitne balone. Zato jih pač ne vozijo s helikopterjem. Kar je nedopustno. Tudi nevarno in nesprejemljivo.
Obrambni minister Tonin zdaj krivdo vali na nekdanjega ministra Gantarja, ki je ob prevzemu funkcije odredil, da se covidnih bolnikov z obstoječimi helikopterji ne prevaža. A vlada bi doslej lahko poskrbela za nakup ali vsaj najem za to primernega helikopterja. Vendar se temu problemu noče posvetiti. Zato nekateri težko ogroženi okuženi umirajo. Nazadnje je umrla okužena nosečnica, ki je potrebovala helikopterski prevoz iz izolske bolnišnice v Ljubljano, a ga zanjo ni bilo. Ko so jo tja pripeljali z rešilcem, so s carskim rezom uspeli rešiti otroka, ženska pa je kmalu zatem umrla. Kdo bo za to odgovarjal?
Premier, ki je hkrati zdravstveni minister, o tem ni tvital.