Normiranje terminologije - kako, zakaj in čemu?

Terminologija je poseben segment leksike, torej besedišča danega jezika. Têrmine uporabljamo predvsem v strokovnih in znanstvenih besedilih, od tam pa jih prevzemamo tudi za potrebe širšega sporazumevanja - dobimo jih torej v poljudnih, medijskih in številnih drugih besedilih. Pomislimo na primer na it. termine decreto (DPCM), tampone in terapia intensiva, ki so v letu 2020 (žal) postali del našega vsakdana, pa čeprav nismo ne pravniki ne zdravniki.

Centralni urad za slovenski jezik in SLORI tesno sodelujeta. Foto: Slori
Centralni urad za slovenski jezik in SLORI tesno sodelujeta. Foto: Slori

Ko termini preidejo iz znanstvenega in strokovnega okolja v splošno sporazumevanje, postanejo del naše kulture in sooblikujejo našo jezikovno krajino. Medtem ko ji druge besede dajejo raznolikost, pestrost in dinamičnost, zagotavljajo termini enotnost, celovitost, statičnost. Jezik se torej razvija uravnovešeno: po eni strani se notranje diferencira - regionalne in druge nestandardne različice se prepletajo, nove besede prihajajo in odhajajo -, po drugi strani pa ohranja enovitost tam, kjer je ta potrebna.

Ni vseeno, kako prevajamo

Kako torej prevajamo termine, nikakor ni vseeno. Poskrbeti moramo, da bo prevod enoten (da bomo torej posamezni italijanski termin vedno prevajali z eno samo slovensko ustreznico) in dosleden z ustaljeno rabo v referenčnem prostoru (torej enak za celoten slovenski kulturni prostor). Če tega ne naredimo, se ravnovesje v jezikovni krajini poruši: posledice so približno take, kot če bi asfaltirali Doberdobsko jezero ali zabetonirali Glinščico.

Centralni urad in SLORI sta doslej skupaj pregledala več kot 2000 strani obstoječih besedil, ki so nastala v različnih organih javne uprave na dvojezičnem območju FJK po letu 2005.

Na teh izhodiščnih predpostavkah se je leta 2018 razvilo tesno strokovno sodelovanje med Centralnim uradom za slovenski jezik pri Avtonomni deželi FJK in Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI), ki temelji na poenotenju prevodov italijanskih zakonskih in podzakonskih aktov v slovenščino oziroma vzpostavitvi dvojezičnega italijansko-slovenskega korpusa, pomnilnika prevodov, terminološke baze in glosarja po zgledu orodij EU-institucij. Kljub nekaterim kadrovskim, tehničnim in organizacijskim težavam, ki so pri pionirskem delu sicer običajne, se je delovanje v teh treh letih ustalilo in doseglo pomembne rezultate.

Dvojezični italijansko-slovenski korpus

Centralni urad in SLORI sta doslej skupaj pregledala več kot 2000 strani obstoječih besedil, ki so nastala v različnih organih javne uprave na dvojezičnem območju FJK po letu 2005. Vsa besedila so bila lektorirana, terminološko pregledana in redigirana. Tako je nastal dvojezični vzporedni italijansko-slovenski korpus, ki je bil prenesen tudi v digitalno okolje za programsko opremo SDL Trados. Program, ki ga je odkupil Centralni urad in so ga brezplačno dobile v uporabo vse občine in drugi organi javne uprave, omogoča prevajalcem sprotno in avtomatizirano brskanje po pomnilniku obstoječih prevodov.

Na podlagi tega gradiva in novih prevodov je poleg pomnilnika nastala tudi terminološka baza, prav tako dostopna vsem organom javne uprave, ki so pristopili k mreži. V tej bazi je trenutno več kot 2500 terminov oz. italijansko-slovenskih terminoloških parov: čim prevajalec v izvirnem besedilu naleti na tak termin, mu program že sugerira ustrezen ustaljen prevod v ciljnem jeziku.

Ker je prevajanje strokovne terminologije s področja prava in javne uprave pogosto težavno tudi zaradi razlik v ureditvi dveh ali več držav, sta Centralni urad in SLORI oblikovala dve delovni skupini, in sicer eno za področje upravnopravne terminologije, drugo pa za področje javnih financ in računovodstva v javnem sektorju. Skupini sestavljajo strokovnjaki z različnimi profili, njihova naloga pa je normiranje težjih terminoloških primerov.

Od leta 2018 do danes sta SLORI in Centralni urad skupaj izpeljala tudi tri izobraževalne programe, namenjene prevajalcem in drugemu administrativnemu osebju različnih organov javne uprave na dvojezičnem območju. Naslednji kratkoročen cilj je objava spletnega portala, kjer bodo na enem mestu zbrana in prosto dostopna orodja za italijansko-slovensko medjezikovno posredovanje oz. oblikovanje besedil v slovenskem jeziku.


Najbolj brano