Izbire nekdanjih maturantov
Drugostopenjske srednje šole v Italiji morajo v okviru samoocenjevanja učnih dejavnosti upoštevati tudi srednjeročne rezultate, ki jih dijaki dosežejo po maturi pri nadaljnjem izobraževanju in vključevanju v svet dela. Zato so ravnatelji drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ter Goriškem in Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) oblikovali projekt PoMATURI.
Gre za longitudinalno raziskavo, ki želi s sistematičnim spremljanjem nadaljnje študijske izbire in delovnih izkušenj nekdanjih maturantov opredeliti intelektualni in strokovni potencial mlajših generacij z znanjem slovenskega jezika. Projekt vodi SLORI-jeva raziskovalka Norina Bogatec.
Nadpovprečen vpis na univerzo
Zbiranje podatkov se je začelo leta 2008 in poteka v dveh obdobjih maturantove poti: eno leto in štiri leta po maturi. Letošnja analiza vključuje maturante iz leta 2018 in 2019 in nudi vpogled v njihove nadaljnje izbire za izobraževanje. Primerjava z italijanskimi vsedržavnimi trendi pokaže nekaj odklonov pri populaciji maturantov s slovenskih šol v Italiji.
Primerjava navaja nekoliko nadpovprečen vpis na univerzo maturantov s slovenskih šol v razmerju do državnega povprečja (77 odstotkov proti 72 odstotkov), medtem ko je osip univerzitetnih študentov v prvem letniku povsem enak državnemu povprečju (pet odstotkov). Družbeno-ekonomske vede so med maturanti s slovenskih šol bolj priljubljene kot humanistika, ki v Italiji ohranja na državni ravni prvo mesto med izbranimi smermi univerzitetnih programov. Zanimanje študentov, ki so opravili maturo na slovenskih šolah, je nekoliko večje tudi za naravoslovne in zlasti medicinske discipline, manjše pa za inženirstvo in arhitekturo. Razlike sicer niso pretirane in lestvica študijskih programov od povprečne ključno ne odstopa.
Veliko se jih odloči za študij v Sloveniji
Nedvomno pa je za univerzitetne študente iz slovenskih šol značilna izbira študija v Sloveniji, za katerega se odloči približno polovica anketiranih. Na slovenskih univerzah na primer študirajo vsi anketirani, ki so izbrali športne smeri, velika večina študentov medicinskih ved in skoraj dve tretjini študentov humanističnih ved. Kot je razvidno iz grafikona, nekaj manj kot polovica univerzitetnih študentov nadaljuje svojo izobraževalno pot v slovenskem jeziku.
Položaj lanskih in predlanskih maturantov bomo ponovno analizirali štiri leta po maturi, ko bomo z novimi podatki preverili uspešnost univerzitetnega študija, stopnjo zaposlenosti in morebitno izseljevanje v tujino. Posebna pozornost bo namenjena njihovim delovnim izkušnjam in poklicnim ambicijam.
S sodelovanjem nekdanjih maturantov namerava inštitut sestaviti datoteko poklicnih profilov z znanjem slovenskega jezika. Ta potreba je zelo izrazita pri slovenski narodni skupnosti v Italiji, saj bi s svežimi podatki boljše razumeli, v katero smer se razvija intelektualni in delovni potencial mladih ter katere ukrepe bi bilo treba sprejeti in izvesti, da bi ga čim smotrneje izkoristili.
Informacije o projektu PoMATURI so na voljo na strani http://www.slori.org/projekti/stanje-nekdanjih-maturantov-drugostopenjskih-srednjih-sol-s-slovenskim-ucnim-jezikom-v-italiji/