Vino lahko naredi bistveno razliko v prepoznavnosti
Slovenija je v petek postala Evropska gastronomska regija 2021. Naziv, ki si ga deli z regijo Coimbra iz osrednje Portugalske, podeljujejo od leta 2016. Več let načrtovana promocija gastronomije, torej doživetij za vse čute, ki jih povezujejo tradicija in zgodovina, inovativnost, pridelki, narava in še marsikaj, nima niti slučajno vseh vzvodov, o katerih so razmišljali še pred letom dni. Gastronomija kot bistveni sestavni del slovenskega turizma je v globokem lock-downu. Gostilne in restavracije so zaprte, prav tako vinske kleti. Tudi ko se bo začelo sproščanje, bo ogrevanje trajalo nekaj časa. Tako zaradi omejitev, ki jih narekujejo oblasti, kot zaradi omejitev potovanj in zaradi omejitev, ki si jih postavljajo gostje sami.
Decembrski čas, ki je za večino gastronomskih ponudnikov najudarnejši v vsem letu, je pokazal, da so najbolj inovativni takšni tudi v nezavidljivih pogojih, ko ne morejo neposredno stopiti v stik s svojimi gosti. Zlasti v mestih je veliko ponudnikov hrane za na dom, prednjačijo seveda pice, burgerji, dunajski, žar in podobna tovrstna klasika. Kar nekaj ponudnikov pa se je odločilo za jedi, ki terjajo zahtevnejšo pripravo, v katero se v sklepni fazi, v domači kuhinji, vključijo kupci. Številni so se v korona času hočeš nočeš morali naučiti vsaj osnovnih kuharskih veščin, zaradi česar se spreminjajo nakupovalne navade in vsebina košaric. Dobaviteljska veriga se nekako ohranja, a je pomembno spremenjena, tako vsebinsko kot glede dodane vrednosti. V sosednji Italiji, eni najpomembnejših gastronomskih destinacij sveta, je bilo v lanskem letu tako za štiri petine manj dobav v sistem Horeca, kar ocenjujejo na osem milijard evrov zgolj na vstopni strani. Ponudniki, ki so prej delali samo z gostinci, so zato približali storitve neposredno potrošnikom. Vznikajo nove in nove digitalne nakupovalne platforme, a dober dan iz računalnikovega zvočnika nikoli ne more nadomestiti prijazne besede in nasmeha.
Zdi se, da je testo iz dobrih sestavin potrebno temeljiteje pregnesti in v skupni imenovalec bolj ambiciozno vključiti zlasti vinarje.
STO, ki vodi aktivnosti Evropske gastronomske regije 2021, bo do spremembe stanja kampanjo usmerjala v sanjarjenje potencialnih gostov o Sloveniji in tukajšnji gastronomiji. Po naših krajih bodo potovali prek podob na ekranih, bolj kot je bilo načrtovano, pa bodo akcije usmerjene tudi k domačim ponudnikom in potrošnikom ter krepitvi njihove zavesti in njihovih veščin. Ključni poudarki so dobro znani: trajnostno in zeleno, čim manj emisij, čim krajše dobavne verige ...
V dokaj generičnem konceptu trajnosti in povezanosti z naravo, ki velja v podobni meri za širšo regijo, bo treba poiskati in izpostaviti tisto, kar bo močnejši magnet za prihod v Slovenijo in za spomine na obisk v tukajšnjih krajih in pri tukajšnjih ljudeh. Skratka, ob znanih dejstvih o ugodni legi na križišču poti in na stičišču različnih svetov, prijaznih ljudeh, okusni hrani, dokaj ohranjeni naravi, zelo solidnem razmerju med ceno in kakovostjo, bi bilo dobro izluščiti še kaj takšnega, v čemer Slovenija zares izstopa in celo določa trende.
To je pomembno zaradi pogleda korak ali dva naprej. Letos, ko se bo vse skupaj odprlo, bodo nekatere goste gotovo privabila michelinova priporočila. Jutri bomo na iste goste morali spet računati, saj se bo bazen gastronomskih turistov zožal, Avstralcev, denimo, in Američanov, na katere so se v projekcijah precej zanašali, še nekaj časa ne bo.
Primorska kot vodilna slovenska gastronomska regija, predvsem pa v najširši meri usklajena s konceptom kratkih verig in živil z “imenom in priimkom”, ima veliko priložnost, da v povezani akciji te sorte butičnost predstavi kot izjemno konkurenčno prednost. Temelji so odlični, tudi dobre kovidske prakse najbolj izpostavljenih gostincev so dober obet. Nekako pa se zdi, da je testo iz dobrih sestavin potrebno temeljiteje pregnesti in v skupni imenovalec bolj ambiciozno vključiti zlasti vinarje. Prav ti imajo še največ skrite municije, ki bi se jo dalo hitro aktivirati, a ostaja zaradi neusklajenega koraka bolj kot ne neuporabljena.
Evropska gastronomska regija je bila priložnost za dobro žetev, vendar so se stvari obrnile tako, da jo je treba razumeti kot čas ponovne setve.