Novoletna večerja naj bo razkošje raznolikosti

Članek, ki je pred vami, ima poseben pomen. Ni enak tistim ob sobotah, ki ste jih vajeni. Je namreč na prelomnici leta, ki je bilo prav tako posebno in zato tudi prelomnica ne more biti enaka vsem dosedanjim prehodom v novo leto. Končuje se leto, polno osebnih in skupnih preizkušenj, v katerem so tekle solze; solze bridkosti in tudi solze sreče. Začenja se novo leto, v katerega vlagamo vse svoje upanje in vero, da bo boljše.

Prepričana pa sem, da smo zmagovalci, saj smo z mislimi drug na drugega premagovali tudi najhujše. Zmagaš vedno takrat, ko z dobrimi mislimi, besedami in dejanji pomagaš drugemu. Vse to je naredilo naše življenje globlje in okrepilo zavedanje, da smo radi skupaj, se znamo skupaj smejati ... To bomo proslavili nocoj, ko se bomo srečali v družini in se bolj kot kdajkoli zavedli, koliko si pomenimo.

Razkošje raznolikosti

Novoletna večerja mora biti razkošje raznolikosti. Vsakdo naj naredi nekaj za večerjo; brez omejitev, a le toliko, da v svoj prispevek k skupni mizi vloži sebe, delček svojega srca. Tako bo večerja resnično utrdila družinsko skupnost, povezala vsa srca v veliko srce. In ko bomo dvignili sladke čaše upanja, nazdravimo ne samo sebi, marveč vsem nam, vsej Sloveniji, ki resnično potrebuje okrepitev. Prav je, da ob tem zaželimo vse dobro našim kmetom, ki pridelujejo hrano za nas; meso, mleko, žito, oljčne in druge plodove, sadje, vrtnine in vino. In se ob tem zavemo, da so tudi oni del naše širše družine, ki ji pravimo domovina.

Naslednji dan bo začetek nečesa novega. Ne vemo, kaj bo in kako bo. Nisem ne prerok ne vedež, da bi z gotovostjo napovedovala lepši jutri. Zato nam poleg upanja ostane le še večna modrost, da za dežjem zagotovo posije sonce. Morda bo še nekaj časa med nami stres kot posledica osamljenosti in ujetosti, a vedeti moramo, da tudi stres in njegove posledice lahko blažimo s hrano.

Stres je lahko pozitiven in spodbuden ali negativen in zaviralen. Stres, pri katerem vidimo rešitev, je pravzaprav izziv, ki spodbudi možgane in jih ne prizadene; ne oropa nas telesne mladosti, saj delamo z veseljem. Drugačen je dolgotrajen stres, na katerega pa ne moremo vplivati. Najbolj svež primer je ravno sedanja pandemija covida-19.

V vsem letu 2020 smo imeli med pogovori skoraj venomer v mislih “kovidni stres”, ki je močno negativen, saj se z njim nenehno srečujemo in se mu ne moremo izogniti. Najhuje je, da se stresni dogodki kopičijo in kopičijo in ne pojenjujejo. Posledice so močno porušeno ravnovesje med adrenalinom in noradrenalinom, med obema živčnima sistemoma, kar rojeva vse druge psihične in telesne težave in bolezni. Takšno stanje negativnega stresa se da medicinsko meriti z ravnijo tretjega stresnega hormona - kortizola. Ta se namreč ob stresu sprošča v veliko večji meri. Za nas je pa bolj pomembno vedeti, da nenehni negativni stres ropa hranila, tudi tista za možgane. Zato moramo izrecno paziti, da možgani dobijo vse, kar potrebujejo. Ob stresu moramo še zlasti zagotoviti aminokislini fenilalanin in metionin ter vitamine B5, B6 in C. Od mineralov potrebujemo železo, mangan, magnezij, kalij in kalcij.

Z vitaminom B5 nad stres

Odločilen vitamin za premagovanje stresa je vitamin B5. Največ ga je v gobah, jetrih, arašidih, orehih, sezamu, avokadu, jajčnem rumenjaku, jabolkih, marelicah, figah in pomarančah. Za dobro delovanje nadledvičnih žlez so nujni tudi vitamin C ter karotenoidne in flavonoidne snovi iz sadja in zelenjave, še zlasti iz jagodičja (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice in ribez).

Za obvladovanje stresa potrebujemo še minerale: kalij, magnezij in kalcij za pravilno delovanje srca in živčevja; železo za prenos kisika po krvi in baker za vezavo železa. Slabokrvnega stres hitro spravi s tira. Kalij vsebujejo banane, krompir, špinača, redkev, paprika, paradižnik in breskve; magnezij je v čokoladi, polnovrednih žitih, sončničnih in bučnih semenih, figah in mandljih. Železo dobimo v rdečem mesu, jetrih, sardelah, sezamu, rumenjaku, ajdovi kaši, lešnikih, mandljih in špinači. Bakra je največ v jetrih in sardelah, semenih, gobah, fižolu in suhih slivah.

Pomnimo: hud hud stres uniči veliko vitaminov. Uro dolg prepir na primer ukrade presnovi 300 mg vitamina C, kar je štirikrat toliko, kot ga potrebujemo na dan. Močno nas oropa tudi vitamina B6. Uživajmo orehe, proso in morsko hrano. Prva pomoč sta tudi limonada in eno jabolko. Nato si naredimo napitek iz jagodičja, sirotke in žlice meda ter pojemo košček čokolade.

Zdravilne slive

Slive so eden boljših virov vitaminov in mineralov in drugih snovi, ki pomagajo telesu in psihi. Slive so zares čudovit sadež, dozorele vsebujejo približno 13 odstotkov sladkorja, ki ga možgani ob naporu in stresu zelo potrebujejo. V njih so skoraj vsi vitamini skupine B, razen redkega vitamina B12 in biotina, zato slive delujejo skoraj kot zdravilo. Med minerali pa imajo dobro kombinacijo bakra in cinka, in to v pravem razmerju. Za odpravo nemira in tudi stresa priporočajo enotedensko kuro, pri kateri pojemo vsaj 200 gramov sliv na dan. Redno uživanje sliv pomaga odpravljati tudi depresijo.

Koristne so sveže dozorele slive in tudi suhe slive. Za posušene slive velja, da je v njih vsebnost vseh snovi količinsko podvojena, kar je razumljivo, saj je delež vode precej nižji. Slive in češplje so tudi zakladnica antioksidantov, ki prav tako pomagajo varovati možgane.

V letu, ki prihaja, vam želim, da tudi v stresu nikoli ne bi pozabili, da je rešitev velikokrat v hrani, ki nam je dana kot kruh za življenje. A hkrati nikoli ne pozabimo na medsebojno pomoč, čustveno in fizično. Skupaj nam bo vedno lažje!


Preberite še


Najbolj brano