Kdor je v podjetju nepogrešljiv, bo ostal

Delodajalci bodo lahko delavcem, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev, odpovedali delovno razmerje brez navedbe utemeljenega razloga, so v PKP7 potrdili poslanci. Ne gre za prisilno upokojevanje, poudarjajo na ministrstvu za delo. Delavci, ki so za podjetje nepogrešljivi, bodo v dogovoru z delodajalcem lahko še naprej delali.

Trgovine bodo 3. januarja zaprte. Foto: Tomaž Primožic/FPA
Trgovine bodo 3. januarja zaprte. Foto: Tomaž Primožic/FPA

LJUBLJANA > “Zaposleni, ki izpolnjujejo pogoje, a so na svojem delovnem mestu nepogrešljivi za delodajalca, bodo s soglasjem delodajalca lahko še naprej ostali v delovnem razmerju. Ne glede na vrsto dela se bo torej zaposlitev lahko nadaljevala, če se bosta s tem strinjala oba akterja, zato ukrep ne bo negativno vplival na kadrovsko podhranjene poklice. Ključen je torej obojestransko vzajemen odnos med zaposlenim in delodajalcem,” pravijo na ministrstvu za delo.

Izboljšali bi zaposljivost mladih

Na ministrstvu pričakujejo, da bo možnost upokojevanja starejših delavcev, ki uveljavljajo dvojni status in ob plači prejemajo 40 odstotkov pokojnine, spodbudila zaposlovanje mladih. V času korona krize se je brezposelnost najbolj povečala prav med mladimi, ki “ne dobijo priložnosti za zaposlitev, saj nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo zatem, ko izpolnijo pogoje za upokojitev.” Obenem na ministrstvu pričakujejo, da bo ta sprememba izboljšala zaposlitvene možnosti oseb med 55. in 58. letom starosti, ker se jih delodajalci zdaj bojijo zaposlovati.

Dodatek upokojencem 11. januarja

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) bi solidarnostni dodatek upokojencem lahko nakazal 11. januarja 2021, so nam sporočili z ministrstva za delo. Sprva je bilo predvideno, da bi upokojenci enkratni solidarnostni dodatek dobili že z decembrsko pokojnino, a je ta rok zamujen. Upokojenci s stalnim prebivališčem v Sloveniji in pokojnino do 510 evrov bodo dobili solidarnostni dodatek v višini 300 evrov, s pokojnino do 612 evrov v višini 230 evrov, s pokojnino do 714 evrov pa v višini 130 evrov.

PKP7 določa, da bo delodajalec pogodbo o zaposlitvi lahko s 60-dnevnim odpovednim rokom odpovedal delavcem, ki so dosegli 40 let zavarovalne dobe brez dokupa in 60 let starosti, ter delavcem, ki so do starosti 65 let zbrali 15 let zavarovalne dobe. Ne bo pa mogel v pokoj poslati delavcev, ki so upokojitvene pogoje izpolnili pred 60. letom (zaradi uveljavljanja osebnih okoliščin ali vključenosti v poklicno zavarovanje).

Delavci, ki jim bo pogodba odpovedana iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja, bodo prejeli odpravnino, ki po zakonu o delovnih razmerjih pripada delavcem ob odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov.

Na ministrstvu pričakujejo, da bo možnost upokojevanja starejših delavcev, ki uveljavljajo dvojni status in ob plači prejemajo 40 odstotkov pokojnine, spodbudila zaposlovanje mladih.

Sindikati nasprotujejo tej rešitvi, ki so jo poslanci v PKP7 vnesli tik pred dokončnim sprejetjem zakona. Prepričani so, da gre za prisilno upokojevanje in opozarjajo, da se socialni partnerji glede tega niso uskladili. Svarijo pred hitrim povečanjem števila upokojencev, kar bi po njihovem pokojninsko blagajno lahko obremenilo za dodatnih 245 milijonov evrov. “Sprememba seveda ne bo pripomogla k večji zaposljivosti mlajših oseb. Povečala pa se bo izčrpanost obstoječih delavcev, ki jim bodo delodajalci naložili še dela in naloge tistih delavcev, ki jih bodo 'prisilno upokojili',” so zapisali v izjavi, pod katero so se podpisale vse sindikalne centrale.

Če smo zdržali 27. decembra, bomo še 3. januarja

Poslanci v torek zvečer v PKP7 niso potrdili predloga, da bi morala podjetja, ki so kršila ukrepe za zajezitev širjenja virusa, vračati državne pomoči. Temu so se po robu postavile SMC, LMŠ, SD, Levica in SAB. Koalicija SMC je uspela tudi s svojim predlogom, da naj vlada oziroma njen urad za komuniciranje (Ukom) takoj poravna zapadle obveznosti do STA in plačuje svoje obveznosti tudi v letu 2021.

Iz zakona je na večernem glasovanju izpadla tudi določba, da so lahko trgovine odprte v nedeljo, 3. januarja. Sprva je bilo načrtovano, da bi bile lahko zaradi treh dela prostih dni zapovrstjo trgovine odprte v nedeljo, 27. decembra, in v nedeljo, 3. januarja. Ker je decembrski datum že mimo in se je izkazalo, da so ljudje preživeli kljub zaprtju trgovin, je večina poslancev sklenila, da se tudi 3. januarja ne bo zgodilo nič usodnega, če trgovine ostanejo zaprte.

V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) so zaradi te odločitve poslancev razočarani. “Na TZS razočarani ugotavljamo, da poslanci niso podprli predloga, da bi bila nedelja, 3. januar 2021 lahko izjemoma odprta, saj bi s tem preprečili gnečo v prodajalnah, ki povečuje tveganje za širjenje s covid-19,” so sporočili.


Najbolj brano