Najdražja evropska cesta je v Indijskem oceanu

Otok Reunion je francoski departma v indijskem oceanu in leži vzhodno od Madagaskarja, tam pa končujejo najdražjo cesto na svetu.

Otok, ki meri nekaj čez 2500 kvadratnih kilometrov, so v zgodnjem 16. stoletju odkrili Portugalci, kmalu zatem pa so se tja naselili prebivalci Madagaskarja in Francije. 1638 je otok uradno pripadel Franciji. Med napoleonskimi vojnami so ga leta 1810 za kratek čas zasedli Angleži, dunajska mirovna pogodba pa ga je 1815 vrnila Francozom. Na otoku, katerega prestolnica je Saint-Denis, živi približno 850.000 ljudi. Gre za najbolj vzhodno ležeči del Francije in posledično tudi Evropske unije. V dolžino meri otok 63, v širino pa 45 kilometrov.

Skratka, mesta okoli otoka so povezana z obalno cesto in nekaj močno serpentinastimi gorskimi prelazi. Cesta, ki povezuje glavno mesto Saint-Denis na skrajnem severu in La Possession nekoliko zahodneje, poteka po obali pod klifom in jo konstantno bičajo morski valovi s severa, nanjo pa padajo podori klifa. Zato so se oblasti odločile, da bodo zgradile novo cesto, ki so jo postavili kar v morje na pilote in nasipe v morju.

Cesta dolžine 12,5 kilometra predstavlja izjemen gradbeni podvig, pa tudi eno najbolj kontroverznih cestnih rešitev v zgodovini, ki je bila že predmet številnih preiskav in ovadb. Nouvelle Route du Littoral, kakor je cesti ime, je sestavljena iz dveh odsekov, viadukta v morju in obalnega nasutja z valobranom. Viadukt meri 5,4 kilometra in stoji 70 metrov od obale na pilotih višine 20 do 30 metrov nad morjem.

Širina ceste tridesetih metrov omogoča dvosmerni tripasovni promet ter kolesarsko stezo in pločnik. 2011 ob začetku projekta je bila cena te posebne ceste ocenjena na kar 1,6 milijarde evrov ali preračunano 130 milijonov evrov za kilometer ceste. V povprečju stane kilometer avtoceste v Franciji okoli pet milijonov evrov. Viadukt so končali leta 2017, potem pa se je zapletlo.

Projekt so ustavili

Leta 2019 je zmanjkalo nasutja za nasipe, cesta zahteva neverjetnih tri milijone ton velikih skal, otoški kamnolomi so bili izčrpani. Čeprav je velik del ceste končan, še vedno manjka nasip med viaduktom v morju imenovanim Grande Chaloupe in zaključkom v La Possessionom.

Aprila letos so dela začasno ustavili, junija pa je Dider Robert, guverner otoka, ko je bil izvoljen na funkcijo napovedal, da bodo dela dokončali v omejenem obsegu, saj so že zdavnaj presegla načrtovanih 1,6 milijarde evrov.

V najboljšem primeru bo morska obvoznica povsem končana leta 2023, medtem ko je vodni viadukt končan. Francoska vlada je prispevala 532 milijonov evrov, 151 milijonov Evropska unija, 669 milijonov evrov pa otoška blagajna. 80 milijonov je šlo tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Staro cesto dnevno prepotuje približno 80.000 ljudi, kar 64 dni letno pa je zaradi neurij delno ali popolnoma zaprta.

---