V pokoj takoj ob izpolnitvi pogojev?

Potem ko so se možnosti prisilnega upokojevanja, ki jo predvideva sedmi protikoronski paket, ostro zoperstavili sindikati, delodajalci pa predlog pozdravili, se je oglasil tudi Fiskalni svet. Opozarja, da takšen ukrep povečuje tveganje za dolgoročno vzdržnosti javnih financ in je v nasprotju z dosedanjimi težnjami k podaljševanju zaposlenosti starejših.



Če bo vladni predlog poenostavitve postopka upokojevanja 
sprejet, bo delodajalec lahko delavca napotil na ZPIZ brez 
njegovega soglasja. Foto: STA
Če bo vladni predlog poenostavitve postopka upokojevanja sprejet, bo delodajalec lahko delavca napotil na ZPIZ brez njegovega soglasja. Foto: STA

SLOVENIJA > Predlog sedmega protikoronskega paketa (PKP7) določa, da lahko delodajalec brez navedbe utemeljenega razloga odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, torej praviloma pri starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe. V javnem sektorju, kjer želi vlada zmanjšati število zaposlenih in maso plač, bi bilo to mogoče tudi brez navedbe poslovnega razloga. Do sedaj je moral z upokojitvijo delavec soglašati.

Vlada je obrazložila, da je namen predlaganega ukrepa delodajalcu olajšati postopek izvedbe redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če se v obdobju, ko ima delavec že zagotovljeno socialno varnost v obliki starostne pokojnine, odloči, da delavca ne potrebuje več.

35 milijonov evrov letno bi po izračunih Fiskalnega sveta izgubili v primeru uveljavitve predloga takojšnje upokojitve ob izpolnitvi pogojev.

Podaljšanje delovne aktivnosti neboleča rešitev

A Fiskalni svet je ocenil, da gre za ukrep, ki slabša strukturni položaj javnih financ, saj se zaradi podaljševanja življenjske dobe ob nespremenjeni upokojitveni starosti slabša razmerje med prispevki in izdatki iz pokojninske blagajne. Prav podaljševanje delovne aktivnosti pa je po njihovem med najmanj bolečimi rešitvami tako za upokojence kot zaposlene. Slovenija je namreč po stopnji delovno aktivnega prebivalstva, starejšega od 65 let, med najslabšimi državami članicami EU. Fiskalni svet pravi, da vlada tudi tokrat ni pripravila izračunov posledic tega ukrepa, ki bi lahko po njihovih izračunih položaj javnih financ poslabšal za vsaj 35 milijonov evrov na leto. “Čeprav je dejstvo, da se je brezposelnost v letu 2020 močno povečala, med mladimi bolj od povprečja, kratkoročnih težav in strukturnih neravnovesij na trgu dela ni smiselno reševati z ukrepi, ki slabšajo dolgoročno javnofinančno sliko Slovenije,” so posvarili.

Na nogah so tudi sindikati, ki menijo, da gre za poseg v ustavno pravico posameznika do dela in diskriminacijo na podlagi starosti.

Interes naj bo obojestranski

Delodajalci pa nasprotno pozdravljajo, da bi bilo delovno razmerje mogoče nadaljevati le ob soglasju tako delavca kot delodajalca, s čimer bi uravnotežili pravni položaj delodajalcev.

V Obrtno-podjetniški zbornici pravijo, da je Slovenija na repu držav po fleksibilnosti trga dela in da bomo s tem spodbudili konkurenčnost delodajalcev, ki zdaj nimajo pravice odločati o nadaljevanju delovnega razmerja. “V praksi se dogaja, da mladi ne dobijo priložnosti za zaposlitev, saj nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo potem, ko že izpolnijo pogoje za starostno upokojitev,” še opozarjajo.


Najbolj brano