Odpadajo operacije in pregledi, bolni si ne upajo k zdravniku

Primorskim bolnišnicam je epidemije okrnila delo. Že v prvem valu so morali odpovedati nenujne operacije, preiskave in preglede. Vsi so večino zamud nadoknadili poleti, v drugem valu pa spet sledi prenaročanje. To je povsod za vsaj dva meseca podaljšalo čakalne dobe, ponekod še veliko dlje. Nihče ne ve, koliko ljudi s težavami zdaj ne išče pomoči in v kakšnem obsegu bo zato slabše zdravje ljudi.

Vsak dan epidemije se vrstijo nova prenaročanja ne nujnih operacij in drugih posegov ter pregledov, ki jih bo za vsak dan trajanja epidemije teže nadomestiti. Foto: Pofimedia
Vsak dan epidemije se vrstijo nova prenaročanja ne nujnih operacij in drugih posegov ter pregledov, ki jih bo za vsak dan trajanja epidemije teže nadomestiti. Foto: Pofimedia

PRIMORSKA > Zdravniki v prihodnje pričakujejo poslabšanje kroničnih bolezni bolnikov zaradi izpada oskrbe in porast drugih bolezni, povezanih s splošno krizo v državi.

Izola: nadoknadili pomladni izpad, zdaj nova prenaročanja

V izolski bolnišnici (SBI) so v prvem valu epidemije prestavili 763 specialističnih pregledov, 582 diagnostičnih pregledov in 200 operacij. Čakalne vrste so se v povprečju podaljšale za dva meseca. Vse te storitve so naredili do sredine avgusta in čakalne dobe spravili na običajno raven.

Vsak tretji ne gre k zdravniku

Po javnomnenjski raziskavi #Novanormalnost, konec novembra jo je izvedel Valicon, že vsak tretji Slovenec zaradi epidemioloških razmer odlaša z obiskom zdravnika, kar slabša zdravje prebivalstva. Anketirali so 539 ljudi. Anketa ugotavlja, da je bilo sedem odstotkov anketiranih zaradi epidemije obravnavanih z odlogom in da se je zato njihovo zdravstveno stanje poslabšalo.

Od pojava epidemije do zdaj sta zdravniško pomoč potrebovali skoraj dve tretjini vprašanih (43 odstotkov osebnega zdravnika, 30 odstotkov zobozdravnika, osem odstotkov urgenco). Nekateri več vrst pomoči. 29 odstotkov priznava, da so s klicem ali obiskom odlašali. Dobra tretjina tistih, ki so letos potrebovali zdravnika, pa omenja, da so jih prenaročili, slaba desetina še vedno nima novega termina.

Po oceni Valicona je v populaciji dobra četrtina takih, ki so želeli eno od oblik zdravljenja, in so jo dobili z zamudo. Največ prenaročanja je v zobozdravstvu. Med prenaročenimi in tistimi, ki nimajo termina, vsak četrti omenja hujše poslabšanje stanja. Zdravje se je poslabšalo pri sedmih odstotkih ljudi (120.000), ker niso prišli pravočasno na vrsto.

Na poslabšanje oskrbe bolnikov opozarja tudi Združenje direktorjev bolnišnic, ki pričakujejo naval bolnikov po epidemiji.

Oktobra se je v primerjavi z januarjem letos delež vseh čakajočih v zdravstvenem sistemu nad dopustno čakalno dobo zmanjšal za en odstotek, a je to zgolj posledica manjšega števila napotitev bolnikov k specialistom in v bolnišnice v prvem valu epidemije ter dejstva, da nekateri bolniki, ki so jim v prvem valu odpovedali termin, novega še nimajo, ker se je pojavil drugi val epidemije.ja

V drugem valu so do 10. decembra prestavili že 1143 specialističnih pregledov, 404 diagnostične preiskave in 273 operacij. Zdaj so se čakalne dobe v povprečju podaljšale za en mesec.

V primerjavi z lanskim obdobjem januar-november je letos šest odstotkov manj specialističnih obravnav in devet odstotkov manj je bolnišničnih obravnav. “Določene preglede smo odpovedali, težko je napovedovati, kdaj bodo opravljeni. So pa vsi pacienti triažirani, zato tiste z oznako nujno in zelo hitro prednostno obravnavamo,” zagotavljajo.

Ortopedija na udaru

Epidemija je še prizadela ortopedsko dejavnost v Sloveniji, saj so morali v obeh kliničnih centrih in v vseh splošnih bolnišnicah zaradi zdravljenja covidnih bolnikov prav ortopedsko dejavnosti najbolj skrčiti.

Šempeter: velike zamude pri ne nujnih

V Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica so v prvem valu prestavili 353 operacij, 6986 specialističnih pregledov in 2499 drugih posegov ter diagnostičnih storitev; skupaj 9838 storitev. Vse prenaročene paciente so do 10. decembra pregledali, opravili vse diagnostične preiskave ter tudi vrsto posegov.

V drugem valu so do 10. decembra prenaročili 1281 bolnikov (351 so jih že obravnavali, 827 že ima novi datum). Prestavili so že 22 kirurških operacij in 103 ortopedske, 819 specialističnih pregledov in 297 ostalih diagnostičnih storitev. Čakalne dobe so se v povprečju podaljšale za tri mesece.

1545

storitev so v Izoli morali odpovedati v prvem valu epidemije

1820

storitev so že odpovedali do 10. decembra zaradi drugega vala

V primerjavi z obdobjem januar-november lani se je v istem času letos za 13 odstotkov zmanjšalo število bolnišničnih primerov, prepolovilo se je število neakutnih obravnav, za deset odstotkov se je zmanjšal obseg kirurških operacij, za 30 odstotkov obseg ortopedskih, za skoraj 40 odstotkov obseg operacij na nosu, ušesu in grlu, prepolovilo se je število operacij na očeh. V večini specialističnih ambulant je uresničitev programa dela manjša kot lani, najbolj v gastroenterologiji, nevrologiji, ortopediji, ORL, pulmologiji, mamografiji …

Čakalne dobe za načrtovane kontrole se niso podaljšale. Veliko storitev opravijo elektronsko. Se pa že soočajo s povečanim številom težkih stanj.

9838

storitev so v Šempetru morali odpovedati v prvem valu epidemije

2171

storitev so že odpovedali do 10. decembra zaradi drugega vala

 

Zdravniki sicer ne želijo in ne morejo napovedovati posledic epidemije na zdravju prebivalstva, se pa bojijo, da bodo te zelo težke.

 

Valdoltra: epidemija pojedla do deset odstotkov dela

V Ortopedski bolnišnici Valdoltra (OBV) letos zaradi epidemije ne bodo mogli opraviti s pogodbo določenega programa dela. Izpad bo osemodstoten do desetodstoten pri vseh ortopedskih storitvah. So pa uspeli opraviti vse opredeljene kontrolne preglede.

Izpad operacij v prvem valu so nadomestili poleti, enako kot izpad preiskav z magnetno resonanco MR in CT. Niso pa uspeli v celoti nadomestiti prvih ortopedskih pregledov.

Zagotovo se bodo podaljšale čakalne dobe, a še ni znano, za koliko, kar je odvisno od trajanja epidemije in zato vnovičnega uvrščanja naročenih za operacije na čakalne sezname. Ni možna ocena, koliko ortopedskih bolnikov bo zaradi epidemije ostalo neodkritih že v osnovnem zdravstvu.

Postojna: podaljševanje za nenujne posege

Po oceni Aleksandra Merla, direktorja postojnske bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo so imeli letos že doslej o več porodov kot v enakem obdobju lani, tudi več zdravljenja bolezenskih stanj na rodilih. “Opravili smo vse načrtovane nujne operacije in tudi nujne male posege. Smo pa zaradi epidemije že v prvem valu in tudi zdaj preložili načrtovane posege z oznako redno s področij sterilizacije, neplodnosti in ne nujnih posegov na rodilih. Tako je zdaj za te storitve treba čakati štiri mesece.”

K sreči se doslej zdravniki skoraj niso okužili z novim koronavirusom in pospešeno delajo. Večje težave so zaradi okužb pri medicinskih sestrah in tehničnem kadru, zato je zahtevno načrtovanje dela. Opažajo večji pritisk bolnic od drugod.

Sežana: nekateri sami odpovedujejo preglede

V sežanski bolnišnici so poleti uspeli nadoknaditi vse spomladi preložene storitve in čakalne dobe domala niso daljše niti še zdaj, v drugem valu.

Direktorica Silvana Šonc pa omenja tudi, da nekateri bolniki, naročeni na specialistične preglede, zaradi covida-19 sami odpovedujejo termine in prosijo, naj jih prenaročijo. “Delo še normalno poteka. Če bi prišlo do zamud, jih bomo sproti skušali odpravljati.”


Najbolj brano