Glavni cilj še vedno isti: nov vodni vir

V Rižanskem vodovodu si prizadevajo, da se ne bi okužili s koronavirusom in od 108 zaposlenih se dejansko ni še nihče okužil. Zelo dobro se zavedajo, da s pitno vodo oskrbujejo 46.000 gospodinjstev, občutijo pa oba vala pandemije. Direktor Martin Pregelj se kljub temu nadeja, da bodo ob koncu leta poslovali pozitivno oziroma da bodo dosegli 96 do 97 odstotkov načrtovanih prihodkov.

ISTRA > Razloge za manjši primanjkljaj je pojasnil na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so jo izpeljali prek audio-video zoom aplikacije: najprej so zaradi spomladanske pandemije prestavili načrtovano podražitev pitne vode s 1. marca na 1. junij, zatem so občutili zaprtje podjetij, do začetka junija pa jih je pestila še suša, tako da so morali kupiti trikrat več vode, kot so načrtovali.

Rižanski vir hudourniškega značaja

Vseskozi so si prizadevali obvladovati stroške, nekoliko so prihranili zaradi zapoznele turistične sezone, vendar podnebnim spremembam ne morejo ubežati, njihov vodni vir pa je hudourniškega značaja. “Rižana je imela še prejšnji teden 50.000 litrov na sekundo pretoka, zdaj ga ima 5000, poleti včasih ne zagotavlja biološkega minimuma (90 do 110 litrov na sekundo); prav takrat narastejo potrebe po pitni vodi na 500 litrov na sekundo,” je bil nazoren Martin Pregelj.

Brez božičnice

Čeprav se jim je obseg dela povečal, si božičnice ne bodo izplačali. “Iz solidarnosti do zaprtih podjetij,” je utemeljil Pregelj. Večino dela opravi 108 zaposlenih, s samostojnimi podjetniki sklepajo pogodbe le izjemoma. Od afere z železniško nesrečo v Hrastoveljski dolini in razlitjem kerozina pa s posebnim senzorjem ob izviru Rižane preventivno ugotavljajo morebitno prisotnost mineralnih olj.

Rižanski vodni vir zagotovi kvečjemu 70 odstotkov potrebnih količin pitne vode, znova je poudaril, da Istra potrebuje dodatni vir, ki bi koristil tudi brkinskemu zaledju. Na znane očitke nasprotnikov zajezitve Suhorice v Brkinih, da bi v Istro priteklo dovolj vode že z navezavo na zdajšnji kraški, bistriški in postojnski vir, pa je odgovoril, da bi poleti s tem zadostili največ tretjini vseh potreb in da so sami že 30 oziroma 50 let navezani na hrvaški Istrski in Kraški vodovod. Dodaten vir bi prav prišel tudi Kraševcem, saj so bili Rodičani nedavno zaradi puščanja na vodovodnem odseku Klariči-Rodik en dan brez vode.

Pregelj pravi, da zajezitev Suhorice ni političen projekt

Sami beležijo 25 do 30 odstotkov vodnih izgub, v katere štejejo tehnološko vodostranski produkt ultrafiltracije v vodarni v Cepkih. A tudi če bi bile njihove cevi povsem brezhibne, kar ni mogoče, bi po Pregljevih navedbah potrebovali dodatni vodni vir.

Direkcija za vode je podpisala pogodbo s konzorcijem, v katerem je vodilni Ljubljanski urbanistični zavod in ki pripravlja dokumentacijo za zajezitev Suhorice, ki je potrebna za gradbeno dovoljenje. Še enkrat bo preveril vse ostale možnosti za dodatne količine vode. Pregelj se nadeja, da bo država s tem projektom nadaljevala tudi, če bi morda prišlo do menjave vlade, češ da “ne gre za politično vprašanje”.

Z omrežjem pokrivajo že 99,7 odstotka poseljenega istrskega območja, vsa naselja z več kot 50 prebivalci. Januarja ali februarja bodo z vodo oskrbeli Abitante. Najprej pa so morali s hidravličnimi izboljšavami dvigniti pritisk v ceveh na območju Gradina in zdaj imajo tam vodo tudi v nadstropjih, ne samo v pritličju.

---