Zdravništvo: po umrljivosti Slovenija ne izstopa

“Ni število umrlih v epidemiji le posledica covida-19,” sporoča predsednik Slovenskega zdravniškega društva Pavel Poredoš z okrogle mize Umrljivosti “z” in “od” covida-19. Niso vse smrti okuženih posledica covida-19. Pri kroničnih bolnikih in ostarelih je virus smrt le pospešil. Ni Slovenija po umrljivosti v epidemiji v svetovnem vrhu, saj podatki o smrtnosti na mednarodni ravni med seboj niso primerljivi, ker niso analizirani povsod po isti metodologiji.

Zdravništvo meni, da bodo prave analize o spopadanju z epidemijo, primernosti ukrepov  in smrtih možni  šele konec prihodnjega leta.   Foto: pixabay.com
Zdravništvo meni, da bodo prave analize o spopadanju z epidemijo, primernosti ukrepov in smrtih možni šele konec prihodnjega leta.  Foto: pixabay.com

SLOVENIJA > Države pri analiziranju podatkov o epidemiji covida-19 uporabljajo različne metodologije, različni so načini testiranja, beleženje podatkov o smrti, ki je posledica covida-19 ali druge težke bolezni. Zato podatki o stopnjah smrtnosti na mednarodni ravni niso primerljivi. Tako so včeraj opozorili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in strokovnega združenja za javno zdravje.

Slovenija po stopnji smrtnosti v epidemiji ne odstopa od drugih evropskih držav. Medicina in zdravljenje sta vsem dostopna. Nihče pa ni pričakoval take razsežnosti epidemije. Ni res, da je v epidemiji Slovenija padla na izpitu. “Morali smo poleti tehtati med pričakovanji ljudi in lockdownom; ljudem ni bilo mogoče prepovedati dopustovanja v tujini,” poudarja Pavel Poredoš.

Pavel Poredoš

predsednik Slovenskega zdravniškega društva

“Morali smo poleti tehtati med pričakovanji ljudi in lockdownom; ljudem ni bilo mogoče prepovedati dopustovanja v tujini.”

Smrtnost in umrljivost

Da gre za bistveno razliko med smrtnostjo in umrljivostjo, poudarja epidemiologinja Alenka Kraigher. Umrljivost kaže pogostost smrti v posamezni populaciji in časovnem obdobju in je standardizirana glede na število prebivalcev. Smrtnost, ki se navaja v odstotkih, pove, kakšen je delež umrlih med zbolelimi in kaže verjetnost, da zaradi bolezni umremo.

Smrtnost v Sloveniji 14. decembra, ko je bilo potrjenih 96.745 okužb in je umrlo 2107 ljudi s covidom-19, znaša 2,2 odstotka, je izračunal predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino ljubljanskega kliničnega centra Marko Noč. Število smrti zaradi covida-19 je zelo odvisno od definicije, ki se med državami razlikuje. Zato ta podatek ni kazalnik uspešnosti spopadanja zdravstvenega sistema z epidemijo. “To sliko da le primerjava skupne smrtnosti s preteklimi leti in z drugimi državami.”

Danica Rotar Pavlič

Združenje zdravnikov družinske medicine

“Imeli bi še več dela, če se nas iz strahu pred okužbo ne bi pacienti izogibali.”

Slovenija je bila, tako Noč, uspešna v prvem valu, ne pa tudi drugem. Prav tako so smrti covidnih bolnikov v intenzivni enotah le manjši del umrljivosti bolnikov s covidom-19; ta delež je manjši od 15 odstotkov. Podatki o smrtnosti v intenzivnih enotah so za prvi val primerljivi z zahodno Evropo, za drugi ocena ni možna, ker je še v polnem razmahu.

Podatki o številu smrti zlasti v oktobru in novembru zelo odstopajo od istih mesecev pretekla leta, ko je bilo največ smrti na začetku leta, našteva direktor NIJZ Milan Krek. Spomladi letos je bilo pri nas le 1470 pozitivnih primerov, umrlo je 108 ljudi ali 7,3 odstotka. Od 7. julija do zdaj je v drugem valu število umrlih že več kot dvanajstkrat večje, hkrati je 64-krat večje število pozitivnih primerov, je pa stopnja umrljivosti 1,4-odstotna. “Med okuženimi do 34 let ni nobene smrti, delež umrlih raste s starostjo.”

Kdaj je covid-19 vzrok smrti?

Marko Noč pravi, da je pri bolniku s potrjeno okužbo ta lahko vzrok ali povod za smrt. Kadar se okuži in umre zdrav človek, je vzrok jasen, ko pa umre človek, ki ima kronične pridružene bolezni, pa ni jasno, ali je za to kriv res covid-19, pa tudi ne, ali je bil povod za smrt. “Verjeten povod smrti pa je covid-19 pri bolniku v terminalni fazi spremljajoče bolezni, ne glede na pričakovano smrt v relativno kratkem času.”

“Podatki o smrtih so zaskrbljujoči, a ni pri vseh, ki so okuženi, covid-19 temeljni vzrok smrti,” izpostavlja tudi Poredoš. “Ločiti je treba smrt zaradi covida-19 in tisto pri težkem kroničnem bolniku v težkem stanju, kjer smrt virus le pospeši. Žal pa tega posebej ne navajamo v mrliških listih, niti kako drugače.”

Iz strahu bolni ne gredo k zdravniku

Danica Rotar Pavlič iz združenja zdravnikov družinske medicine izpostavlja: “V epidemiji bi takoj potrebovali še dodatnih 200 zdravnikov družinske medicine. Vsi neprekinjeno delamo, zdravimo svoje bolnike, jih napotujemo k specialistom in na operacije. pomagamo na urgencah in v nujni medicinski pomoči ... Pa bi imeli še več dela, če se nas iz strahu pred okužbo ne bi pacienti izogibali. Kot nam sami sporočajo in povedo, ko le pridejo zaradi dolgotrajnih težav, se nas izogibajo. Iz strahu pred okužbo ostajajo raje doma.”

Omenja še bojazen naraščanja umrljivosti zato, ker so se ustavile preventivne dejavnosti in ker je omejeno vodenje kroničnih nenalezljivih bolezni.


Najbolj brano