Kaj bo z minimalno plačo po novem letu?

Vlada socialnim partnerjem včeraj še ni predstavila dokončnega stališča glede minimalne plače. Tega vprašanja za zdaj tudi ni vključila v osnutek sedmega protikorona paketa (PKP7). Sindikati se upirajo zamrznitvi ali odlogu uveljavitve nove formule, ki bi minimalno plačo z novim letom povečala za približno sto evrov bruto. Vedno več jih grozi s stavko.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in  predsednik  konfederacije sindikatov KS90 Peter Majcen
Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in predsednik konfederacije sindikatov KS90 Peter Majcen  

LJUBLJANA > Vlada naj bi socialnim partnerjem na včerajšnji seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedala, da še nima stališča, kaj narediti z minimalno plačo. Ta bi se morala z novim letom v skladu z novo formulo za njen izračun povišati za približno sto evrov bruto, s sedanjih 940 na približno 1040 evrov.

Sindikati so enotni

V prvem osnutku PKP7 sta bila navedena dva predloga, ki sledita zahtevam delodajalcev. Po prvem predlogu bi minimalno plačo zamrznili za leto dni, po drugem pa bi jo zamrznili do aprila, nato pa bi država delodajalcem šest mesecev plačevala razliko med sedanjo in novo višino minimalne plače.

736 evrov neto bi morala biti po novem letu minimalna plača, 700 evrov neto pa znaša minimalna plača sedaj.

V predlogu besedila PKP7, ki ga je včeraj obravnaval ESS, vlada pa ga bo morda potrdila že danes, minimalna plača ni več omenjena, nam je potrdil predsednik konfederacije sindikatov KS90 Peter Majcen.

Sindikati zahtevajo, da se minimalna plača z novim letom uskladi, kot je bilo sprva predvideno. Če se ne bo, je več sindikalnih central že zagrozilo s splošno stavko. Tej se bo pridružila tudi KS90, ki mora v ponedeljek sprejeti le še formalni sklep, je napovedal Majcen. “Nobene sindikalne centrale ni, ki bi razmišljala drugače,” zagotavlja.

Peter Majcen, predsednik konfederacije sindikatov KS90

“Imamo podjetja, kjer je masa za plače treh vodilnih enaka vsoti plač stotih drugih zaposlenih, ki so na minimalni plači ali malenkost nad njo.”

Poudarja, da so delavci ob vsakem povišanju minimalne plače soočeni s trditvami, da bo to ogrozilo delovna mesta. “Govoriti, da minimalna plača ogroža delovna mesta, je absurd. Imamo podjetja, kjer je masa za plače treh vodilnih enaka vsoti plač stotih drugih zaposlenih, ki so na minimalni plači ali malenkost nad njo. Prav ti trije pa najbolj kričijo, kako minimalne plače ogrožajo podjetje.”

Majcen je do predloga za državno subvencioniranje razlike med sedanjo in novo minimalno plačo zadržan, saj da to odvračanje pozornosti z glavne težave. Ta pa je, da bi moralo povišanje minimalne plače voditi tudi v dvig ostalih plač. Nasprotovanje povišanju minimalne plače zato ni samo stvar podjetij, ki imajo visok delež zaposlenih na tem plačnem minimumu: “Glasni so tudi tisti, ki minimalnih plač nimajo, ampak vedo, da bi se s povečanjem minimalne plače povzročilo pritisk na ostale plače.”

Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS

“Pozivamo, da pride do zamrznitve vsaj za leto ali dve, da se gospodarstvo lahko ponovno stabilizira in prilagodi.”

Izgubili bi od 8000 do 30.000 delovnih mest

Na drugi strani se vrstijo pozivi delodajalskih združenj, da naj v sedanjih razmerah vlada potegne zavoro. Zaradi pandemije covida-19 so razmere v nekaterih gospodarskih panogah tako slabe, da bi dvig minimalne plače povzročil dodatne izgube delovnih mest. “Pozivamo, da pride do zamrznitve vsaj za leto ali dve, da se gospodarstvo lahko ponovno stabilizira in prilagodi, saj bomo s tem ohranili bistveno več delovnih mest, kot če bomo silili naprej samo zato, da bo manjši del zaposlenih imel nekoliko višjo plačo, delodajalci pa bistveno višje stroške dela,” je pred dnevi dejal generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.

Med podatki, s katerimi predstavniki gospodarstva opozarjajo pred posledicami dviga minimalne plače, so tudi izračuni analitskega oddelka GZS, da bi dvig minimalne plače prispeval k izgubi 8000 do 30.000 delovnih mest.

Trenutna situacija za dvig žal ni primerna
Trenutna gospodarska situacija ni primerna za zviševanje minimalne plače, opozarjajo primorska podjetja.
“Menimo, da trenutna gospodarska situacija žal ni primerna za ponovni dvig mase plač. Bojimo se, da takšnega dviga mase plač tokrat ne bi mogli izvesti brez dodatnih ukrepov, ki bi ta dvig omilili,” je povedal predsednik uprave Pivke in direktor Delamarisa Janez Rebec. Kot možnost, s katero bi ublažili večje stroške pri plačah, je omenil zmanjševanje števila začasnih delavcev. Družbi Pivka in Delamaris zaposlujeta 530 delavcev. Trenutna situacija je zanje težka: “Delujemo v delovno intenzivni panogi, kjer večino našega donosa predstavljajo plače, cene prehrane pa se na trgu nižajo.”
Dani Pečečnik, direktor družbe Polident iz Volčje Drage, je pojasnil, da bi morebitni dvig minimalne plače za podjetje pomenil kar velike težave, saj je strošek plač v podjetju z delovno zelo intenzivno dejavnostjo največji strošek. Zaradi krize in zaprtja številnih zobozdravstvenih ordinacij jim je promet močno upadel, zato bi takšen ukrep še povečal pritisk na delovanje podjetja. Polident, ki izdeluje dentalne proizvode, zaposluje 139 delavcev.
“Smo na robu eksistencialne krize, v igri je veliko več kot vprašanje minimalne plače. Nekaj denarja več za eno stran, nekaj denarja manj za drugo stran - za nikogar to ne bo kaj veliko spremenilo,” pa je ocenil Aleksander Pinter, namestnik direktorja družbe Eurotas Hoteli. Če bi se minimalna plača zvišala zdaj, bi to povečalo maso za plače. “Od 130 naših zaposlenih jih le malo prejema minimalno plačo. Vseeno pa - ta trenutek se na moč trudimo, da bi preživeli in ponovno odprtje dočakali v formi in tudi dovolj konkurenčni,” je še dodal.
V hotelih LifeClass poudarjajo, da bodo hoteli zaradi epidemije letos zaprti kar pet mesecev: “Zato vsekakor podpiramo vsakovrstne državne ukrepe, ki lahko pomagajo pri preživetju panoge in pri ohranitvi delovnih mest.” JK, NN, SR

Najbolj brano