Služiti stroki, za ljudi. Z jajci.

Kot eksplozija odmeva izstop epidemiologa Maria Farafangla iz vladne strokovne skupine za epidemijo, kjer je deloval kot vodja Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ. Fafangel ni politik in uživa zaupanje ljudi. Spomladi je protestno iz iste komisije izstopila že njegova predhodnica Sočanova. Zdaj izstop ministru Gantarju sporoča, naj razpusti komisijo, sestavi boljšo in ukrepa, saj smo že prvi na svetu po stopnji smrtnosti zaradi covida-19. Vladi pa sporoča, naj spoštuje predloge stroke in je odgovorna za posledice ukrepov, hkrati z vsemi ministri in poslanci.

Čeprav Fafangel noče javno komentirati vzrokov za svoj izstop, jih je navedel v odstopni izjavi. Še naprej ostaja vodja Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ. Vprašanje, ali bo tam ostal, ga ne žene v to, da bi se izneveril stroki in strokovnosti, saj ju dosledno brani. Zato uživa zaupanje. Dokazal je, da ima jajca tudi, ko je treba politikom jasno povedati, kaj je prav in kaj narobe.

Ob odrejanju ukrepov si je Fafangel drznil podvomiti v marsikaterega od njih. Podvomil je v nošenje mask na prostem, neuradno tudi v prepoved prehajanja med občinami. Ni se strinjal s strogim inšpekcijskim ter policijskim nadzorom nad državljani, ki ukrepov ne upoštevajo.

Fafangel je po letih zatišja svež veter na tej funkciji v NIJZ, branitelj stroke in človek z empatijo, človečnostjo. Kar je v preteklosti na tem mestu, do upokojitve, poosebljala priznana epidemiologinja Alenka Kraigher. Po njenem odhodu je tam zazeval hlad. Fafangel je prinesel zdravega duha in širino, ki ju je izpilil med delom doma in v tujini, tudi na mednarodni zdravniški misiji za obvladovanje epidemije ebole v Afriki.

Delati za dobro ljudi mu je bilo vodilo tudi v vladni strokovni komisiji. Tam je bil preslišan, čeprav si je menda aktivno prizadeval za ukrepe, ki temeljijo na dopovedovanju in osebnih zgledih. Represiji in vojaškemu vodenju ukrepov z žuganjem, kar traja že devet mesecev, Fafangel nasprotuje, saj opozarja, da sprožajo samo še večji odpor in kljubovanje. Prav zaradi svojih prepričanj si je pridobil nasprotnike, ki so mu očitali, da skuša spodkopavati ukrepe za zajezitev epidemije. Predsednica komisije Beovićeva in del članov namreč prisegajo na še hujše zaostrovanje kot edini recept za zajezitev epidemije.

Beovićeva priznava, da je Fafangel v obvestilu navedel, da skupino zapušča, ker niso bili upoštevani številni njegovi predlogi. Pravi, da si je verjetno Fafangel želel, da se njegovi predlogi eksaktno upoštevajo, da pa ta skupina nikakor ni bila nikoli tako usmerjena, da bi koga omejevala. Tudi Gantar javno priznava, da Fafangla v skupini niso hoteli poslušati, ko je zagovarjal mehkejši pristop. Hkrati obžaluje Fafanglov izstop, saj ga zelo ceni. “Razumem tudi njegovo slabo voljo in moram reči, da sem jo dostikrat z njim delil,” pravi Gantar in upa, da ga bo spet uspel pritegniti v preoblikovano skupino. To najavlja, a ne razkriva, ali bo vse sedanje člane odslovil in nadomestil z drugimi.

Zdaj si prav Beovićeva in Gantar prizadevata za totalni “lock down”. Zakaj pri tem nista tako vztrajala konec avgusta, ko je bilo število okuženih skoraj zanemarljivo v primerjavi s sedanjim? Ali vsaj oktobra, ko bolnišnice še niso bile prenatlačene? Zdaj se veliko ljudi ukrepom upira iz gole kljubovalnosti represiji in vladi, ki v boju z epidemijo hkrati streže svojim interesom in apetitom. Zato ljudje ne verjamejo več vladni komisiji, zdravnikom pa vse manj. Iz zlovoljnosti in namerne nevednosti so vse hujši egoisti, ne glede na epidemijo. Vse več jih prisega, da jim “korona ne more do živega” in hodijo naokrog, čeprav so imeli rizične stike s potrjeno okuženimi! Vsi ti lažni neodgovorni junaki-bedaki, ki sebe dojemajo celo za heroje, lahko le upajo, da ne bodo nikoli nujno potrebovali bolnišnične postelje z respiratorjem. Mnogi še kar vsak dan hodijo delat v pisarno, ker nočejo delati doma in obenem kuhati, pomagati otrokom pri učenju in cel dan prenašati sitnega partnerja. Za odrejanje režima dela so odgovorni vodje, delodajalci, direktorji, dekani in veliko njih se očitno ne zaveda, da je za podjetje, inštitut, fakulteto veliko koristneje imeti zdrave delavce doma (da delajo od doma), kot dopuščati srečevanje v službenih prostorih, kjer se lahko okužba verižno širi ...

Ob sprejemanju vladnih ukrepov si je Fafangel drznil podvomiti v marsikaj. Podvomil je v nošenje mask na prostem, ker ni nobenih raziskav, ki bi pokazale, da bi bile države, ki so zapovedale splošno nošenje mask na prostem, uspešnejše v spopadanju z epidemijo. Kot tipičen nesmisel omenja: “Nošenje maske na Slavniku.” Tudi ob incidentu, ko je policija obkolila in oglobila dostavljalca hrane sredi Ljubljane, ki si je na stopnicah frančiškanske cerkve na Prešernovem trgu privoščil malicati burek, je poudaril, da se mu to zdi res neproduktivno. “Tak represivni pristop je morda lahko učinkovit v razmerah, ki trajajo največ mesec ali dva, a sproža predvsem odpor do spoštovanja ukrepov.” Neuradno se menda ni strinjal niti z vladnim omejitvenim ukrepom prepovedi prehajanja med občinami in tudi ne s strogim inšpekcijskim ter policijskim nadzorom nad državljani, ki ukrepov ne upoštevajo. Kar vse je stopnjevalo jezo zagovornikov represije in željo omejiti njegov glas.

Se pa, začuda, prav zagovorniki represije v to, da dela na daljavo le 30 odstotkov ljudi, ko bi jih lahko vsaj polovica in se tako ne bi srečevali, ne spotikajo. Ignorirajo tudi to, da so zaprte skoraj vse storitvene, vzgojno-izobraževalne in kulturne dejavnosti. Ob gostilnah seveda in prodajalnah oblačil ter obutve, kar vse že propada. Da te dejavnosti ljudje potrebujejo za običajno življenje, Fafangel ve. Ker ni politik, v njej noče več sodelovati in je odšel. Dostojanstveno. Odločno. Kar ne zmore storiti Beovićeva, ki močno računa na vodenje zdravniške zbornice. Kar oditi ne more niti Gantar, zavezan sklepom in ciljem Desusa. Ko bo na dan planilo vprašanje odgovornosti za posledice vse očitneje neuspešnega boja z epidemijo, pa bosta prva na tnalu prav Gantar in Beovićeva.


Preberite še


Najbolj brano