Če bi referendum uspel, Kabanica napoveduje 18-milijonsko odškodnino

Nekdanji župan Boris Popovič in zdajšnji občinski svetnik je koprski občini predal več kot tisoč podpisov občanov in s tem pobudo za začetek postopka za razpis referenduma. Na njem bi odločali o uveljavitvi odloka, s katerim so razveljavili prostorski načrt za centralni park. “Mesto potrebuje park, ne vikend naselja,” pravi Popovič. Na drugi strani pa Aco Kabanica, eden od lastnikov zemljišča, že napoveduje zahtevek za visoko odškodnino.

 “Popovičeva pobuda ne zahteva ohranitve Centralnega parka 
Koper, kot zatrjujejo pobudniki, saj ta park ne obstaja,” je nazoren 
župan Aleš Bržan. Foto: Zdravko Primožič/FPA
“Popovičeva pobuda ne zahteva ohranitve Centralnega parka Koper, kot zatrjujejo pobudniki, saj ta park ne obstaja,” je nazoren župan Aleš Bržan. Foto: Zdravko Primožič/FPA

KOPER > Koprski občinski svetniki so na nedavni seji večinsko glasovali (Boris Popovič ni glasoval proti, saj se seje sploh ni udeležil) za razveljavitev prostorskega načrta, ki je do zdaj prepovedoval gradnjo na zemljišču med sodiščem in nakupovalnim središčem.

Boris Popovič (foto: Tomaž Primožič/FPA)

Boris Popovič, občinski svetnik

“Zgradili bodo več kot tisoč stanovanj, ki pa ne bodo poceni neprofitna najemniška stanovanja, ki jih mesto potrebuje.”

Popovič: “To ne bodo poceni stanovanja”

Ta je v lasti treh podjetij, ki bodo v prihodnje lahko gradila poslovno-stanovanjske objekte po smernicah, ki so jih določili v sporazumu z občino. Na tem zemljišču je sicer že od leta 1991 predvidena stanovanjska gradnja. Načrt za ureditev centralnega parka so sprejeli v času županovanja Borisa Popoviča in že takrat je marsikdo namigoval, da gre za maščevanje nekdanjemu županovemu poslovnemu partnerju Milanu Mandariću.

V videoposnetku, ki ga je s svojimi somišljeniki delil prek svojega facebookovega profila, Popovič med drugim pravi, kako je odločitev, da bo tam zopet mogoče graditi, katastrofalna, ker škodi razvoju mesta.

Aco Kabanica, lastnik zemljišča

“Če bo večina občanov glasovala, da bi namesto stanovanj tam uredili park, bomo občini zaračunali odškodnino.”

“Občina s tem ne bo reševala stanovanjskih problemov Koprčanov. Zgradili bodo več kot tisoč stanovanj, ki pa ne bodo poceni neprofitna najemniška stanovanja, ki jih mesto potrebuje, ampak betonski kompleks, ki bo po vzoru sosednje stavbe nasproti koprskega sodišča postal ogromno vikend naselje,” je prepričan pobudnik referenduma.

Kabanica: “Rešili bomo stanovanjske težave mladih”

Aca Kabanico, ki ima na tem območju v lasti približno 15.000 kvadratnih metrov površin, Popovičeve izjave presenečajo. “Gre za neresnice. Ni prav, da se nekateri postavljajo v vlogo govorca našega podjetja in javno razlagajo, kaj naj bi se gradilo na našem zemljišču. Naš idejni načrt predvideva vse kaj drugega kot betonsko džunglo,” je kritičen.

Kaj piše v zakonu?

Po veljavnem zakonu o lokalni samoupravi je na referendumu akt občine zavrnjen, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Aco Kabanica (Osebni arhiv Aco Kabanica)

Pravi, da nameravajo februarja vložiti vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, z deli pa bi začeli junija prihodnje leto. Pri napovedi se sklicuje na sklep vlade, da se naložbe v stanovanjsko gradnjo za reševanje stanovanjske stiske, ki so vredne več kot 25 milijonov evrov, obravnavajo prednostno.

“Ciljamo na zdajšnje podnajemnike v Kopru in okolici. Takšnih je vsaj 800 družin. Rešimo lahko vsaj 300 stanovanjskih težav. Prodajo stanovanj bomo zastavili tako, da bomo mladim družinam poskusili čim bolj priti naproti. Kupcem bodo stanovanja na voljo po nižji ceni od tiste, ki jo zdaj plačujejo za stara stanovanja ob pomanjkanju novih,” napoveduje Kabanica.

Zavrača navedbe o maščevanju

Za začetek postopka za razpis referenduma je bilo treba zbrati sto podpisov občanov in jih predati koprski občini, ki nato določi časovni termin za zbiranje podpisov na upravni enoti. Takrat je treba zbrati pet odstotkov podpisov vseh volivcev v občini, kar je približno 2200 podpisov. “Namesto sto podpisov smo odnesli na občino kar 1086 podpisov,” se v videu pohvali Popovič.

Zavrača navedbe, da gre tudi tokrat za kakršnokoli maščevanje. “Gre za jasen premislek o prihodnosti mesta, saj bi uveljavitev tega odloka dokončno uničila možnost oživljanja starega mestnega jedra. Mi smo načrtovali centralni mestni park povezati s Škocjanskim zatokom, na območju pa bi pod okriljem javno-zasebnega partnerstva zgradili stolpnico, ki bi z inovativno arhitekturno rešitvijo postavila Koper na svetovni zemljevid,” pravi.

Bržan: “Pobuda je zavajajoča in škodljiva”

Koprski župan Aleš Bržan je jasen: “Popovičeva zahteva občino izpostavlja visokim odškodninskim tožbam. Pobuda je izrazito zavajajoča in škodljiva za občino, saj ogroža sporazumno rešitev spora, v katerega nas je vpletel prav bivši župan in njegovi nekdanji prijatelji.”

Pojasnjuje, da prostorski načrt Centralni park Koper, ki ga je občina sprejela v prejšnjem mandatu, predvideva gradnjo javnega parka na zasebnih zemljiščih investitorja, ki je pred tem že pridobil dovoljenje za gradnjo poslovno-stanovanjske soseske in garažne hiše. “S temi načrti je takrat soglašala tudi občina,” spomni Bržan.

O Popovičevem prostorskem načrtu presojata ustavno in upravno sodišče. V primeru razveljavitve dokumenta pa se bo morala občina soočiti z odgovornostjo za morebitno škodo, ki jo dokazuje investitor. “Pobuda namreč ne zahteva ohranitve Centralnega parka Koper, kot zatrjujejo pobudniki, saj ta park ne obstaja. Pobuda zahteva le ohranitev spornega dokumenta, kar pa ima lahko za občino uničujoče posledice,” navaja Bržan.

Poudarja, da bo občina kljub vsemu vse referendumske postopke izpeljala v predpisanih rokih, občane pa poziva, da pred morebitno oddajo podpisa res natančno preverijo vsa dejstva, povezana s pobudo.

Občina lahko pričakuje zahtevek za odškodnino

Kabanica pravi, da ne nasprotuje referendumom. “Če bo večina občanov glasovala, da bi namesto stanovanj tam uredili park, bomo zemljišče prepustili občini za potrebe parka in zaračunali zakonito odškodnino, ki po strokovni oceni znaša 18 milijonov evrov. Denar bomo nato vložili v kateri drugi občini,” pojasnjuje. Meni, da bi morali biti občani o tem obveščeni in bi morali odločati prav o tem vprašanju.

Po nekaterih ocenah bi se v občinsko blagajno lahko prelilo več kot deset milijonov evrov za komunalne prispevke za različne gradbene projekte na tistem območju. “Če se bo ugodilo zahtevi civilne iniciative, bo z vsem skupaj v občini zazevala 28-milijonska proračunska luknja, kar pomeni, da ne bodo imeli denarja za neprofitna stanovanja,” ocenjuje Kabanica.


Najbolj brano