Toča, sodra, tromba, plima in še kaj

Še včeraj dopoldne je kazalo, da so Izolani najhujše doživeli v ponedeljkovem le nekaj minut trajajočem večernem neurju z vodno trombo, nakar so se popoldne napovedi vremenoslovcev in hidrologov slabšale iz ure v uro. Dvignila se je gladina morja, v Piranu in Izoli so se okrog 13. ure oglasile sirene. Arso je za danes izdal rdečo opozorilo.

Padlo drevo ob Prešernovi cesti je poškodovalo tri avtomobile.  Foto: Tomaž Primožic/FPA
Padlo drevo ob Prešernovi cesti je poškodovalo tri avtomobile.  Foto: Tomaž Primožic/FPA

ISTRA > Ponedeljkovo neurje nekaj pred 19. uro se je najbolj razbesnelo nad izolskim morjem, posledice so občutili predvsem v pasu vzdolž obale ob marini in vse do Parencane. Nevihtni piš je odkril pločevinasto streho 16 let starega stanovanjsko-poslovnega objekta Amfora in porušil več dreves, tisto ob Prešernovi cesti je padlo na nadstrešek v Ulici Oktobrske revolucije in poškodovalo tri parkirane avtomobile.

Tri avtomobile je poškodovalo tudi padlo drevo na manjšem parkirišču nasproti pekarne na Dantejevi 3, voznik in sopotniki so enega zapustili pet minut pred tem. Odkrilo je tudi streho v Jagodju, skupil jo je avtomobil v Ulici Salvadora Allendeja v Jagodju. Odlomljena večja veja borovca je zaprla cesto proti Belvederju, na Morovi ulici je veter podrl električni drog in izruval 30 let stare oljke ob Parencani ... Poklicni gasilci, člani Prostovoljnega gasilskega društva Izola in delavci Komunale so imeli polne roke dela.

V Piranu morje prestopilo robove mandrača
Zaradi visokega plimovanja morja in močnega južnega vetra je Regijski center za obveščanje Koper v Piranu ob 13. uri in zatem še v Izoli ob 13.32 sprožil sireno javnega alarmiranja z opozorilom na nevarnost. Tudi v Agenciji Arso so menili, da utegne morje poplaviti nižje dele obale do višine 40 centimetrov. Vdor morske vode, ki je hitro preplavljala obalo, so tako v Piranu kot Izoli zamejili z več deset metri protipoplavnih baraž, najbolj izpostavljeni sta bili območji ob piranskem in izolskem mandraču, v Piranu tudi Punta, kjer je včeraj popoldne še ostalo nekaj parkiranih vozil.
V vseh istrskih občinah so lastnike nepremičnin na poplavnem območju pozvali, naj z vrečami peska in drugimi pregradami zavarujejo premoženje in odmašijo odtoke, preverijo pretočnost žlebov, strešnih odtočnih cevi ..., v Kopru tudi, naj ne parkirajo na peščenem parkirišču za tržnico. “Na napovedano vremensko dogajanje smo pripravljeni,” so zagotovili v štabih civilne zaščite. Občani pa naj spremljajo obvestila na spletnih in FB straneh občine ter hidrološka poročila Arsa. MC, SR

Tolklo je in bobnelo

Kristjan Adrian Novak iz ulice Oktobrske revolucije 27 c nam je povedal, da padca ogromnega iglavca med vsesplošnim bobnenjem, padanjem toče in sunki vetra niso slišali. Sosedje so domnevali, da se utegne zrušiti sosednje drevo, ki je nagnjeno že nekaj časa. “Bojimo se, da bo popustilo danes,“ nam je včeraj zaupal.

Zakonca Trojner, ki živita v Amfori v marini, sta neurje opazovala izza okna v dnevni sobi in skozi balkon. “Toča nama je tolkla po steklu, naenkrat je bilo vse belo, nisva pa mogla ugotoviti, kaj še tako strašno tolče in bobni. Ko je čez nekaj minut končalo, sva šla pogledat in ugotovila - pločevinasto streho je vrglo na tla. Poklicala sva hišnika, on gasilce in najbrž civilno zaščito, tu so bili do pol polnoči ter znosili vse kose pločevine, desk in folije na kupe. Zdaj je na vrhu stavbe ostal le še beton,” nista skrivala zaskrbljenosti. Podobno trombo s točo sta neko poletje doživela v Umagu.

Kaj je decembra povzročilo trombo?

Izolo je zajela močna nevihta s točo in sodro (slednje so imeli tudi v Strunjanu), padavine so bile okrepljene s silovitimi sunki vetra. Nevihtna celica z vodno trombo je nad Istro prišla s severnega Jadrana in pot nadaljevala proti Trstu. Povzročila jo je kombinacija mrzlega zraka z južnimi vetrovi v višinah in razmeroma toplo morje.

Neurju je podlegel tudi orjak na igrišču v Jagodju. (foto: Tomaž Primožič/FPA)

Izolane preseneča, da je ta pojav nastal decembra, vendar vremenoslovec Agencije RS za okolje (Arso) Brane Gregorčič pravi, da ni vezan na letni čas in da nastane ob dveh pogojih: ko je morje toplo in se zrak v višinah ohladi. “Poleti je 5,5 kilometra nad nami -15 do -20 stopinj Celzija, danes je -24 stopinj, v ponedeljek popoldne - ko je severno Sredozemlje preplavil najhladnejši zrak - je bilo -30 stopinj Celzija. Proti večeru se je sredi morja ustvarila nevihta s trombo,” je bil včeraj nazoren.

Zgovorni so tudi podatki z Arsove postaje na območju koprske kapitanije; v ponedeljek okrog 19.30 je zabeležila veter s hitrostjo 38,9 kilometra na uro in sunke, ki so dosegali kar 92,9 kilometra.

Strunjan in Sečovlje pred novimi poplavami?

Včeraj je deževalo ves dan, padavine so se stopnjevale. Čeprav je izredno dogajanje težko natančno napovedati, so Arsovi vremenoslovci in hidrologi z Janezom Polajnarjem napovedali 40 do 80 litrov padavin na kvadratni meter od včeraj od 17. ure do 9. ure danes, pred tem naj bi včeraj padlo 25 do 50 litrov.

Še posebej za nočne ure so za Istro in južno Primorsko dopuščali tudi močnejše nalive, udare strel in nove piše vetra. Za včeraj in danes so izdali rdeče opozorilo - lahko se ponovijo nedeljske poplave, ki so najbolj prizadele Strunjan in Sečovlje.

Ker so za danes navsezgodaj pričakovali tudi povišano plimovanje morja, je Polajnar posvaril, da se utegnejo napolniti struge hudournikov in zatem še rek, kajti voda ne bo mogla odtekati v morje. “Do razlivanja lahko pride v Strunjanu in Sečovljah ter na drugih ravninskih območjih. Zaradi sočasnega pritoka vode iz zaledja se lahko dvigne tudi nivo podtalnic. Ker je zemlja v Istri že dodobra namočena, se lahko sprožijo plazovi.” Umirjanje vremenskih razmer je napovedal šele za četrtek.


Komentar novinarja

Marica Uršič Zupan

Ko Bitnjo in Piran “zalije” plin

Seveda včeraj in v nedeljo Dolnje Bitnje, Izole, Pirana in drugih krajev ni zalil zemeljski plin, saj se plin v svojem osnovnem stanju ne razliva (čeprav ga poznamo tudi v utekočinjeni obliki). A razlogi za poplave so dokazano prav izpusti fosilnih goriv, ki spreminjajo podnebje. V prvi vrsti nafte, a tudi zemeljskega plina. Slednjega izpostavljamo zato, ker naj bi se od nafte Slovenija in Evropa v naslednjih letih dejansko poslovila, od plina pa še ne. Prav te dni namreč EU (komisija,...

Preberi več

Najbolj brano