OIV je definirala oranžna vina
Konec prejšnjega meseca je zasedala letna skupščina Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV), katere članica je tudi Slovenija. Zasedanje je prvič potekalo na digitalni platformi, sprejetih pa je bilo 18 resolucij.
PARIZ
>Več jih obravnava nova spoznanja in nove enološke prakse, covid je pospešil digitalizacijo sektorja, v OIV pa nadaljujejo z uvajanjem ruščine kot uradnega jezika. Pomembna je potrditev temeljne usmeritve te medvladne organizacije k trajnostnemu delovanju s priporočili državam članicam za njegovo uveljavljanje.
Posebna resolucija je namenjena zmanjševanju uporabe žvepla v vseh fazah pridelave vina s priporočili za ustrezno rabo za ohranjanje mikrobiološke stabilnosti vina in njegovih organoleptičnih lastnosti.
Za številne primorske vinarje je zanimiva resolucija, s katero OIV definira bela macerirana (oranžna) vina: “To je belo vino, pridobljeno z alkoholno fermentacijo mošta s podaljšanim stikom z drožmi, vključno z jagodnimi kožicami, pulpo, peškami in tudi pecljevino. Najkrajši čas maceracije je en mesec, belo macerirano vino pa karakterizirajo oranžno-jantarna barva in taničen okus.”
V OIV pravijo, da bo z novo definicijo mogoče opredeljevati vina, pridelana po starodavnih načelih, kot je denimo gruzijska pridelava v kvevrih. Ta način pridelave je bil pred leti vpisan tudi na Unescov seznam nesnovne dediščine. Resolucija še ni bila objavljena v celoti, a že razvnema razprave, zlasti z opredelitvijo dolžine maceracije.
Na fotografiji: klet s kvevri enega najbolj uglednih gruzijskih vinarjev Giorgija Dakishvilija.