Med zgodovinsko simboliko in razvojem

Leto 2020 se bo v zgodovino človeštva zapisalo kot črno leto pandemije novega korononavirusa, za Slovence v Italiji pa je bilo tudi leto pomembnega jubileja, in sicer obeležitve 100. obletnice požiga Narodnega doma v Trstu. Narodni dom je bil od odprtja leta 1904 izraz narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega preporoda tržaških Slovencev.

Načrt zanj je izdelal arhitekt Maks Fabiani, kmalu pa je postal središče številnih slovenskih organizacij, ki je razpolagalo z gledališčem, čitalnico, restavracijo, kavarno, banko in hotelom. Skratka bil je simbol slovenske in tudi slovanske navzočnosti v Trstu, vsaj dokler niso fašistični skvadristi 13. julija 1920 načrtno napadli stavbo in jo požgali.

Zahteve po vrnitvi Narodnega doma so se začele takoj po osvoboditvi, a napori niso obrodili želenih sadov. Na papirju je bil problem rešen v 19. členu zaščitnega zakona za Slovence v Italiji (Zakon št. 38 iz leta 2001), uzakonjena pravica za vselitev Narodne in študijske knjižnice v poslopje pa se je uresničila le delno. Leta 2017 je italijanski zunanji minister Angelino Alfano slovenskemu kolegu Karlu Erjavcu zagotovil vrnitev stavbe do leta 2020, prelomni trenutek pa je nastopil šele ob nedavnem proslavljanju stoletnice požiga.

Tudi problem razdeljenih tržaških spominov bi lahko preoblikovali, da bi postal ključ za razvoj kulturnega turizma, kot to že delajo v marsikaterem evropskem mestu, ki ima za sabo konfliktne izkušnje 20. stoletja.

Proces vračanja bo trajal več let

Svečanost, ki je potekala 13. julija, je prežemal močan čustven naboj. Bil je namreč dan, ko sta predsednika Italije in Slovenije, Sergio Mattarella in Borut Pahor, skupaj obiskala Narodni dom, še prej pa sta položila skupni venec na bazovskem šohtu in spomeniku bazoviškim junakom. Za nadaljnjo usodo poslopja pa je pomemben zlasti podpis dokumenta na tržaški prefekturi, ob navzočnosti obeh predsednikov in ministrov za zunanje zadeve, s katerim se je lastništvo objekta uradno preneslo na Fundacijo Narodni dom. Fundacijo sta nekaj tednov prej ustanovili krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ). Proces dejanskega vračanja stavbe bo po pričakovanjih trajal več let, medtem pa bo naloga Fundacije izdelati razvojni načrt za ponovno oživitev tega strateškega objekta za tržaške Slovence in širšo lokalno skupnost.

Pomembno vlogo v tem procesu bo imela tudi stroka. Krovni organizaciji SKGZ in SSO sta že med pripravami na julijsko svečanost dali pobudo za raziskavo, s katero sta želeli pridobiti vrsto informacij in stališč, ki bodo v pomoč pri oblikovanju omenjene strateške vizije. Izvedbo raziskave sta zaupali Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu (SLORI), za katerega je raziskovalka dr. Zaira Vidau v nekaj mesecih zbrala poglede, stališča in predloge, pa tudi konkretne potrebe in načrte tridesetih slovenskih organizacij, ki so izrazile zanimanje za selitev v nove prostore.

Večina Narodni dom dojema kot središče slovenske prisotnosti v mestu, ki naj združuje tako kulturne in znanstvene organizacije kot gospodarske akterje. Ta izziv se povezuje z izvorno zamislijo večnamenskega in finančno vzdržljivega objekta, ki je vodila delovanje tega poslopja na začetku prejšnjega stoletja. O ciljnih skupinah novega središča pa so mnenja dokaj deljena: polovica anketiranih organizacij namreč zagovarja delovanje v izključno korist slovenske narodne manjšine, drugi pa slovensko navzočnost dojemajo v tesnem prepletanju z drugimi tržaškimi jezikovni skupnostmi - posebej s tistimi slovanskega izvora.

Ponuja naj vsebine, zanimive za vse

Narodni dom si intervjuvanci sicer zamišljajo tudi kot promocijski in reprezentančni prostor Slovencev v Trstu, pa tudi kot predstavništvo Republike Slovenije. V njem naj bi svoje mesto našli informativno središče in muzej o Slovencih v Italiji, galerija figurativne umetnosti slovenskih avtorjev, likovni center in center za slovenščino. Kultura, umetnost, informiranje, podjetništvo in inovativni projekti so temelji, na katerih naj sloni filozofija novega večnamenskega središča. Temu primerna naj bosta tudi infrastruktura in oprema, s poudarkom na sodobni tehnologiji, pa tudi na arhitekturni in estetski kontinuiteti s preteklostjo.

Prevzem Narodnega doma pomeni pomemben družbeno-politični preobrat za Slovence na Tržaškem. Revitalizacija tega objekta ima sicer globok vpliv na kolektivno zavest celotne tržaške skupnosti, tudi večinskega dela, ki se na dogajanje odziva zelo različno - vse od načelne podpore do ostrih nasprotovanj ter ustvarjanja novih delitev kot naslednic polpretekle zgodovine. Eden izmed načinov blaženja konfliktov je tudi komunikacija. V raziskavi so se zato pojavili predlogi, naj novi Narodni dom ponuja vsebine, ki bodo zanimive in koristne za vse, ne glede na narodno pripadnost in jezik. Tudi problem razdeljenih tržaških spominov bi nenazadnje lahko preoblikovali, da bi postal ključ za razvoj kulturnega turizma, kot to že delajo v marsikaterem evropskem mestu, ki ima za sabo konfliktne izkušnje 20. stoletja.

---