Pomoč dijakov zdravstvene nege domovom

26 dijakinj in dijakov četrtega letnika zdravstvene nege na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna in dva mentorja so od začetka novembra pomagali tistim, ki ta trenutek pomoč najbolj potrebujejo: osebju domov upokojencev v svoji okolici. Tako so iz hudih časov naredili trojno dobrobit: izkusili res pravo delo v praksi, razbremenili zaposlene in poskrbeli, da stanovalci domov niso čutili pomanjkanja kadrov.

POSTOJNA > Dijaki in dijakinje so pomagali v domu Talita Kum ter v domovih upokojencev v Postojni, Cerknici, Logatcu, Idriji, Ilirski Bistrici in Ajdovščini. “Ena od osnovnih 'zapovedi'’, ki se jo učijo dijakinje in dijaki SGLŠ Postojna, ki vstopajo na pot medicinskih sester, je pomoč drugim, pomoči potrebnim. Ko se je pričela kazati razsežnost krize slovenskega zdravstva v pomanjkanju in izgorelosti zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi, je bila odločitev zato lahka,” pojasnjuje njihov mentor Dragan Babuder. Ob sodelovanju postojnskega občinskega in regijskega štaba Civilne zaščite, ki dobro poznata potrebe domov v regiji, so naredili seznam domov in dijakov, saj ti prihajajo iz Postojne, Pivke in okolice. pa tudi z Notranjske, iz Logatca, Vipave in Ajdovščine.

“Šli smo v domove in prevzeli njihov način dela: dopoldne, popoldne, tudi vikende, vse, razen nočnih. Ko so prišli v postojnskem domu izvidi brisov, so nekateri dijaki delali tudi dvanajst ur. A niso tarnali, povedali, so, da je bila to izredno pozitivna izkušnja, tudi zato, ker so bili spomladi prikrajšani za vaje,” pravi Babuder in dodaja: “Ker so četrti letnik, poznajo že vse aktivnosti, zato so počeli vse: od jutranje nege, delitve zdravil, insulina, hranjenja, do kopanja in pogovorov s stanovalci. Seveda z vodenjem.”

Da je takšna praksa vse prej kot pisanje izvidov in da so v tej sicer turobni situaciji dobili res veliko dragocenih izkušenj, se strinjajo tudi dijaki: “Čeprav je bilo delo naporno in včasih ni bilo časa niti za malico, smo delali z veseljem. Stkali smo vezi, ki so pomembne, da zdravstveni tim dobro deluje. Ni bilo časa za deljenje nalog glede na barvo delovne obleke; ali si bil ali nisi bil. Mi smo res dobili občutek, da smo! Tisti, ki so nam vsak dan kazali, kako ne popuščati, so nam dali neprecenljive nasvete, bili z nami skupaj v situacijah, ki so neponovljive. Za razvoj bodočih zdravstvenih delavcev je to neprecenljivo. Dalo nam je potrditev, da stvari niso samoumevne, da je za opravljeno delo treba prevzemati odgovornost.’’

Ta teden so se dijaki vrnili v šolo po nekaj ocen, nato bodo spet priskočili na pomoč.

---