December? Je. Veseli? Ne preveč.

Je v tem trenutku najbolj nujna stvar, s katero se moramo ukvarjati, kako bomo preživeli decembrske praznike in ali bomo lahko smučali? Drži, panoga je v krizi, tako kot celotni turizem, toda ... Najbolj sveži podatki Covid sledilnika kažejo še dodatnih 51 mrtvih, do danes je njihovo število doseglo 1435. Tudi če bi virus zdaj izginil, bi po projekcijah do konca decembra v Sloveniji zaradi covida-19 umrlo še najmanj 400 ljudi, ob sedanji smrtnosti pa nekajkrat več.

Število aktivno okuženih v naši državi presega 20.000, šolarji so še vedno na zoomu in v spletnih učilnicah ... njihovi starši na delu od doma, v službi, na čakanju, zavodu za zaposlovanje ... Zdravstvo “diha na škrge”, številu vladnih ukrepov in njihovemu roku trajanja uspe morda v najboljšem primeru slediti kakšen birokrat.

Razmislimo, katere vrednote bomo postavili na prvo mesto in omogočili normalen svet predvsem mladim generacijam.

Jutri vstopamo v tradicionalno veseli december, ki bo letos bistveno drugačen kot v preteklih letih. Čeprav (pre)mnogi živijo v iluzijah, da bo v drugi polovici decembra drugače kot danes, da se bomo lahko prosto gibali, da bodo nevidne meje med občinami izginile, da bomo lahko božične in novoletne praznike preživeli tudi kje drugje kot doma. Naveličanost z vsemi spremljajočimi pojavi postaja neznosna, prav tako postajajo neznosna obtoževanja, kdo je kriv, da se stanje ne izboljšuje, vsaj ne v pričakovani meri.

Pa se vidimo? In gledamo? Če so nekaterim zaščitni ukrepi sveti, se drugi nanje požvižgajo. Se družijo brez mask, izsiljujejo vstop v trgovine kljub zapolnjenemu številu kupcev, ne upoštevajo varnostne razdalje ... Zato je retorično vprašanje, zakaj lahko v trgovini kupimo novoletne okraske, ne pa nogavic ali spodnjic, utemeljeno. In brez pravega odgovora.

Verjetno bi se enako, kot se obnašamo zdaj, obnašali tudi v primeru sprostitve nekaterih omejitev, na smučiščih in še kje drugje. Drži, med političnimi in življenjskimi ukrepi vedno obstaja razkorak. A vprašajmo se, kje je točka, ki pomeni ločnico med zdravjem in boleznijo, med življenjem in smrtjo.

Kdo bo plačal račun? Vsi. Lahko razmišljamo o smučanju, o zabavah, tega nam ne more nihče vzeti. Razmislimo pa tudi, katere vrednote bomo postavili na prvo mesto in omogočili normalen svet predvsem mladim generacijam. Svet brez življenja v balonu.


Preberite še


Najbolj brano