Zakaj je potrebna izobrazba?

Kaj svetovati otroku, ki ne ve, na katero srednjo šolo naj se vpiše? S katerimi argumenti otroka usmeriti na fakulteto in mu predstaviti prednosti znanja in izobrazbe? Zakaj naj bi se otroci sploh šolali? Če so bili odgovori na zgoraj zastavljena vprašanja še nekaj desetletij nazaj precej enostavni in so se glasili nekako takole: z izobrazbo boš prišel do želenega znanja, dobre službe, boljše plače, družbenega ugleda in vpliva, danes to ni tako.

V Sloveniji na področju izobraževanja in želje po vednosti vlada nenavadna zmešnjava. Univerzitetna izobrazba ne pomeni nujno boljše plače, še zaposlitve ne. Kljub temu smo v evropskem merilu država z izjemno visokim vpisom na fakultete, kar pogosto niža kakovost in zahtevnost študija. Strokovne šole so povsem izgubile ugled in številni starši otroke silijo v gimnazijske in druge programe nestrokovnih šol, četudi tja zaradi različnih razlogov ne sodijo oziroma si tja ne želijo. Z degradacijo strokovnih srednjih šol se je na trgu dela pojavilo povečano povpraševanje po kadrih, ki jih danes v Sloveniji skorajda ni več in jih delodajalci iščejo po tujih zavodih za zaposlovanje.

Izobrazba prinese širino in svobodo duha, misli in delovanja. Izobrazba je dobrodošla, ker znanje nekoga ni enako neznanju drugega.

Kako necenjeno je strokovno znanje, priča preoblikovanje številnih visokih strokovnih šol v fakultete, četudi takšna sprememba ni prinesla nič dobrega. Tako se študenti turističnih ved namesto povsem praktičnih veščin stroke učijo teorije turizma. Podobno je s številnimi drugimi, nekoč strokovnimi šolami, kot so tiste za socialno delo, management, zdravstvene vede ... S takšno preusmeritvijo so nezadovoljni bodoči zaposlovalci, ki ne dobijo ustrezno usposobljenih kadrov, pa tudi sami študenti in študentke, ker ne prepoznajo uporabne vrednosti izključno teoretičnih znanj.

Slovenska posebnost je tudi obsedenost s “papirjem”, s formalno izobrazbo, ki je ne morejo nadomestiti ne neformalno izobraževanje ne dolgoletne delovne izkušnje, ki v številnih gospodarsko uspešnih državah odtehtajo formalno diplomo. Slovenska posebnost je tudi časovna odmerjenost, kdaj in do kdaj moraš pridobiti ustrezno formalno izobrazbo. Če jo pridobiš prepozno, si že sumljiv in na trgu dela nezaželen. Kdo bo zaposlil svežega 40-letnega diplomanta? Prav tako niso zaželeni preveliki karierni obrati. Enkrat arhitekt, za vedno arhitekt. Ne moreš se kar tako preleviti v cvetličarja.

Naj vam predstavim zgodbo zanimivega gospoda, ki sem ga pred leti spoznala na neki barcelonski večerji. Gospod je bil pri svojih 58 letih brezposelni brezdomec, ko se je prijavil na razpis londonske univerze, ki je iskala projektnega raziskovalca. Bil je sprejet, kar mu je omogočilo tudi študij na doktorski ravni, četudi je bilo vsem jasno, da bo ob zaključku doktorata dopolnil leta za odhod v pokoj. Takšna zaposlitev se v Sloveniji ne more zgoditi. Z izobrazbo pridobimo znanja, vednost. Izobrazba človeka kultivira, vendar pri tem ne smemo biti naivni. Tudi med visoko izobraženimi naletimo na neotesane, primitivne in brezsrčne ljudi, rasiste, seksiste in ljudomrzneže vseh vrst. Ti so še bolj nevarne sorte, saj ne zgolj sledijo svojim pritlehnim nagonom, temveč jim vednost omogoča večjo preračunljivost in zlo.

Že zelo zgodaj šolski uspeh kot zunanji kazalec znanja zareže in loči uspešne in obetajoče od neuspešnih. Tisti, ki imajo možnost vpogleda v ozadja manj uspešnih učencev, vedo, da gre pogosto za zanemarjene otroke iz nespodbudnih okolij, otroke v stiski. Še vedno je široko prisotno prepričanje, da slab šolski uspeh pomeni tudi splošno življenjsko neuspešnost. Zato me z veseljem navdaja mnenje Anice Mikuš Kos, staroste slovenske psihiatrije in pediatrije, ki je življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, da večina otrok, ki v šoli veljajo za neuspešne, kasneje v življenju zaživi povsem običajno, pa tudi srečno življenje, se zaposlijo, poročijo, imajo družino. Šolski uspeh je zgolj delček v mozaiku življenja.

Če se vrnem k uvodoma zastavljenemu vprašanju, zakaj je torej vredno zagovarjati izobrazbo? Izobrazba prinese širino in svobodo duha, misli in delovanja. Izobrazba je dobrodošla, ker znanje nekoga ni enako neznanju drugega. Kako pogubna je nevednost, uvidimo ob tragičnih nastopih domačih in tujih politikov ter samozavestnih objavah spletnih in medijskih nastopačev, ki prepričljivo širijo svojo nevednost, tudi na področjih, o katerih ne vedo veliko, in pri tem sploh ne uvidijo, kako omejeno je njihovo znanje, kako se smešijo in kakšno škodo povzročajo. In spet smo pri izobrazbi; reveži so najbrž prespali uro, ko je učiteljica tolmačila Prešernov verz, namenjen Kopitarju.


Preberite še


Najbolj brano