“Vsaj glasbeniki smo bolj povezani”

Če bi bil prejšnji ponedeljek eden tistih že nekoliko pozabljenih običajnih začetkov tedna, bi danes skupina Pantaloons imela posneto večino dolgometražnega prvenca. A tudi snemanje v Kočevju bo moralo počakati na boljšo epidemiološko sliko. Z Davidom Nikom Lipovcem, bodočim diplomiranim jazz bobnarjem, smo se pogovarjali tako o poučevanju na daljavo kot o izkušnjah nastopov na Klubskem Maratonu Radia Študent, Mentu in novembrskih Izštekanih.

Bobnar, študent in učitelj  David Nik Lipovac skuša iz koronakrize odnesti dragocena spoznanja.   Foto: Dean Grgurica
Bobnar, študent in učitelj David Nik Lipovac skuša iz koronakrize odnesti dragocena spoznanja.  Foto: Dean Grgurica

ČEŽARJI > “Mučno je, ker se načrti neprestano spreminjajo, ni gotovosti. A obenem smo v nekakšni preizkusni dobi, to je test,” pove David Nik Lipovac, študent jazz bobnov na tržaškem konservatoriju in učitelj pri mladi jazzovski glasbeni šoli JazzObala ter član zasedbe Pantaloons. “Med prvim valom, od marca do junija, se je ustvaril nekakšen filter … Slovenska glasbena scena je nasičena, a tudi zelo pestra. Takrat je delovanje na sceni opustilo kar nekaj ustvarjalcev, ki jim je bila glasba bolj hobi. Kot ustvarjalcu mi ni blizu načrtno ustvarjanje hitov za vsako ceno, da bi prišel na radio, da bi potešil željo po denarju ali samospoštovanju … Če pozabim, da sem tudi sam utrpel posledice pandemije, sem vesel, da smo doživeli ta filter.” Drugi val pa, opaža, je začel odločneje udarjati tudi po profesionalnih glasbenikih: “Po tistih, ki se z glasbo preživljajo, ki ustvarjajo kakovostno glasbo, imajo odprte s.p.-je, in marsikdo si je žal moral poiskati delo drugje.”

Pantaloons je neobičajen sestav: poleg Lipovca na bobnih v njem ustvarjata še tubist Aljaž Markežič in saksofonist Luka Belič. Skupina je plod “jammanja” po vajah nekdanjega Chilli Brass Benda, in muziciranja, ki se je nadaljevalo tudi po razpadu orkestra.

Bogata klubska krajina

Do zvoka, ki ga na kratko poimenujejo akustični EDM (po domače: akustična sodobna plesna glasba), so prišli postopoma. Vzor so našli tudi v ameriških alternativnih sestavih Moon Hooch in Too Many Zooz, iz preigravanja priredb so nastale prve avtorske kompozicije, lanski sprejem v karavano Klubskega maratona Radia Študent pa je bila pomembna “brca”. Turneja po slovenskih klubih jim je razširila obzorje in odkrili so živahno vzporedno vesolje poslušalcev kakovostne alternativne glasbe, ki sega od Murske Sobote do Ilirske Bistrice. Na hitro so sestavili prvi EP in že letos spomladi nastopili v Kinu Šiška na festivalu Ment. “Bilo je noro! Morda smo preveč dosegli v prekratkem času, kar je lahko dvorezni meč, zato bi se morali sedaj zbrano posvetiti plošči in novim skladbam. A bo tudi to moralo počakati.”

Čeprav so razmere za glasbenike vse prej kot rožnate, David Nik Lipovac, doma iz Čežarjev pri Kopru, meni, da je tudi kaj pozitivnega: “ Stanje, ko smo bili zaprti, je vsaj del slovenskih glasbenikov zedinilo, ne glede na žanr. Nastale so facebook skupine, pobude, ki so na koncu, to je treba priznati, tudi nekaj dosegle. Tudi glasbeniki so dobili nekaj pomoči,” pove glasbenik, ki opaža, da je naraslo tudi zavedanje, koliko ljudi je vpetih v glasbeno industrijo: “Končno smo lahko slišali, kdo vse stoji za nastopom, od glasbenega menedžerja, 'booking' agenta do ekipe 50 ljudi, ki postavijo oder, oblikujejo zvok, luči ... Pri nas je bilo te zavesti morda premalo, v nekaterih drugih državah, kot sta denimo Avstrija ali Nemčija, so posamezniki, ki so se ukvarjali z glasbeno industrijo, od tehnikov naprej, dobili veliko več pomoči, da bi preživeli, obstali. Pri nas pa jih sprva sploh niso jemali resno.”

Skupina Pantaloons je imela v novembru že dva spletna nastopa: ob 20-letnici Klubskega maratona so jih povabili na Val202, v legendarno oddajo Izštekani, pred tednom pa so poželi stranski učinek sodelovanja na Mentu in prek spleta nastopili na znanem festivalu Liverpool Sound City. Spletni nastopi, zlasti v radijskih oddajah, kakršna je Izštekani, ponujajo odlično promocijo, spletni koncerti pa so začasna realnost, ki nikakor ni primerljiva z nastopi pred občinstvom, a tudi nanje, poudarja, se je treba pripraviti.

Čas, ki terja izvirnost

“Svet glasbe nima osemurnega delavnika, po katerem odklopiš. Od tebe terja neprestano prilagajanje, odprtost in veliko samodiscipline. Tudi nastopanje prek prenosa v živo zahteva prilagajanje. Sedaj je to edini način, da lahko nastopiš, torej moraš izkoristiti, kar pomeni, da moraš postati bolj ustvarjalen, izviren. Zadnjič sem gledal stream koncert iz Kina Šiške in prvič videl Tschimyja, ki je pripravil odličen prvi nastop, poskrbel za vse detajle. Kljub vidni tremi je ponudil presežek.”

Seveda gre za prehodno obdobje, je prepričan: “A četudi bi tako ostalo dlje, bi morali najti nov način, kako publiko prestaviti v dvorano. Kino Šiška je med prvim valom imel zanimiv poskus - v dvorani je bilo veliko platno in kdor je spremljal koncerte prek zooma, je lahko imel vklopljeno kamero, tako da so ustvarjalci dejansko videli svoje občinstvo, eni so plesali, drugi jedli večerjo … To je bil poskus, da bi glasbenik dobil feedback, odziv navkljub odsotnosti občinstva v dvorani. Tudi za glasbenika je drugače, saj si pod lupo, vate je usmerjenih pet, šest kamer …” A pomembno je, pove, da ti nastopi niso samoumevni, da bi morali po zgledu Šiške postati plačljivi, saj gre za preživetje.

26-letnik, ki ima pred seboj še pisanje diplome, se tako kot mnogo mladih sooča tudi s študijem na daljavo. Obenem pa poučuje na obalni jazzovski glasbeni šoli JazzObala, ki jo je z veliko entuziazma v lanskem šolskem letu zagnal trobentač Sandi Štor. “Prek zooma najlaže poučujemo teorijo in solfeggio, inštrument pa je zelo težko. Sedaj imamo tudi dovolj vpisanih za šolski bend, ki ga vodim, a ta bo moral počakati.” V prvem valu epidemije se tržaški glasbeni konservatorij, kjer študira, ni najbolj izkazal: “Bilo je zelo težko, saj prva dva meseca iz šole ni prišlo nobeno obvestilo, potem smo šolanje povlekli v poletje. Nekako smo izpeljali, a ni bilo potrebne kakovosti.” Kot učitelj se je s poučevanjem na daljavo začel ukvarjati šele pred kratkim: “Na podlagi lastne negativne izkušnje takih ur, kot sem ji bil sam deležen, ne želim izpeljati z drugimi. Sem pa na koncu prevzel nekaj uspešnih prijemov z učenja na daljavo s konservatorija, da ne bi vsi skupaj stagnirali. Ni idealno, a je treba vztrajati. To ohranjanje stika je pomembno.”

In kaj bo sam po diplomi? “Morda si bom tudi jaz moral sprva poiskati začasno delo na drugem področju, ki bi ga lahko zapustil v trenutku, ko bo glasbena scena zaživela … “ prizna. A morda bodo dotlej Pantaloons že posneli ploščo in kdo ve ...


Najbolj brano