Gozd na Cerju želijo čim prej obnoviti

Na Cerju, kjer je lani poleti divjal požar, so z eno večjo vseslovensko in več manjšimi akcijami doslej posadili 240 raznih dreves v Drevored hvaležnosti in 10.000 sadik črnega bora v njegovo zaledje. V teh dneh bodo v bližini Pomnika miru posadili še 500 sadik hrasta in 400 kilogramov želoda, saj želijo naravi čim prej vrniti, kar ji je vzel požar.

CERJE > Lastnica gozda okoli Pomnika miru, ki ga je avgusta lani prizadel požar, je Občina Miren-Kostanjevica. Ta si prizadeva, da bi naravi čim prej vrnili, kar ji je vzel ogenj. Kmalu po požaru je povezala strokovnjake z več področij, od gozdarstva, gasilstva in turizma do varstva narave in kulturne dediščine, in v akciji Drevo za Cerje pozvala javnost, da z donacijami pomaga hitreje ozeleniti pogorišče.

Doslej so z eno večjo vseslovensko in več manjšimi akcijami posadili 240 avtohtonih dreves v Drevored hvaležnosti in 10.000 sadik črnega bora v zaledje. Epidemiološke razmere ne dopuščajo, da bi organizirali še eno vseslovensko akcijo. Upajo, da jo bodo lahko s prostovoljci izvedli spomladi prihodnje leto. “Sadike pa so bile naročene in želod je nabran in ga je treba čim prej spraviti v zemljo,” pravi Boštjan Košiček iz sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije.

Boštjan Košiček

vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije

“Z občino si želimo čim prej pogozditi hrib, ki ga je že dvakrat prizadel požar.”

Sadike in želod je prispevala država

Sadike in želod je iz svojega proračuna za obnovo gozdov prispevala država. Ker pogozdovanja ni mogoče izpeljati v sodelovanju z javnostjo, je občina izbrala podjetje, ki tri dni, od včeraj do jutri, ob Drevoredu miru sadi 500 sadik hrasta in 400 kilogramov želoda. Pogozdujejo prav na obletnico prve vseslovenske akcije sajenja dreves na pogorišču Cerja, v kateri je sodelovalo več kot 300 prostovoljcev iz Slovenije in sosednje Italije.

Puhovec je prišel s Hrvaške

Delavci so včeraj pod strokovnim nadzorom Zavoda za gozdove Slovenije začeli z delom levo in desno od Drevoreda miru na Cerju. “Posadili bodo dve vrsti hrasta, puhovca in črniko. Sadike puhovca smo naročili s Hrvaške, saj jih pri nas ni moč dobiti. Ta vrsta namreč ni komercialna, uspeva pa na toplih rastiščih,” pojasnjuje Košiček.

Anja Sedevčič Lasič

Turizem Miren Kras

“Območje Cerja bo služilo kot poligon praktičnega učenja za študente, ki bodo tu spoznavali prvinske elemente suhozidne gradnje.”

Zavod za gozdove zagotavlja ”material” za pogozdovanje oziroma strokovno obnovo uničenega gozda. Z vključevanjem prostovoljcev v akcije na Cerju pa želijo v sodelovanju z občino širšo javnost ozaveščati o pomenu varovanja narave. “Z občino si želimo čim prej pogozditi hrib, ki ga je že dvakrat prizadel požar,” poudarja Košiček.

Drevored hvaležnosti, ki vodi do Pomnika miru, ni del gozda. V njem so s humanitarnimi prispevki posadili večje sadike raznih dreves. Poleg puhastega hrasta in črnike so v drevoredu še javor, skorš, brek in koprivovec.

Ob drevoredu bi postavili suhe zidove

V sodelovanju s fakulteto za arhitekturo v Ljubljani občina načrtuje izgradnjo suhozidov ob drevoredu. “Ti zidovi naj bi razmejili območje drevoreda od zaledja in ščitili pred požari,” pravi Anja Sedevčič Lasič iz Turizma Miren Kras. “S predstavitvijo gradnje zainteresirani javnosti bomo hkrati obujali tradicijo in ohranjali krajinsko arhitekturo Krasa. Območje Cerja bo služilo kot poligon praktičnega učenja za študente, ki bodo tu spoznavali prvinske elemente suhozidne gradnje, leta 2019 umeščene na Unescov seznam nesnovne dediščine.”

Občina sodeluje tudi s podjetjem Zeleno drevo iz okolice Ljubljane, ki prodaja in oddaja božična drevesa. Del denarja iz njihove dejavnosti bodo namenili za sadike črnega bora, ki jih bodo posadili na Cerju.

---