Prej kličejo policijo ob preglasni glasbi kot ob razbijanju za sosednjimi vrati

Nasilje je še vedno tabu in to kljub številnim aktivnostim, s katerimi poskušajo ozaveščati javnost, opozarja Cvetko Kokalj, inšpektor iz koprskega sektorja kriminalistične policije. Prepričan je, da smo kot družba še vedno premalo občutljivi do nasilja.

KOPER > Še vedno lažje govorimo o fizičnem nasilju, psihičnega, pa tudi ekonomskega nasilja pa včasih sploh ne prepoznamo. “Najtežje pa še vedno govorimo o spolnem nasilju. Žrtve o tem še vedno težko spregovorijo, predvsem zaradi občutka sramu ali zaradi občutka lastne krivde,” pojasni Cvetko Kokalj iz koprske kriminalistične policije. Ob tem pa spomni še na eno skupino, ki je še posebej ranljiva, to so starostniki. Tudi ko se ob posebnih dnevih spomnimo na ta pojav, starostnike pogosto spregledamo.

Policisti ugotavljajo, da v zdajšnjih koronarazmerah, ko so družine prisiljene živeti skupaj, prihaja do še več trenj in več ravnanj, ki se sprevržejo v nasilje. Od 1. oktobra letos do 19. novembra (minulega četrtka) so na koprski policijski upravi obravnavali deset kaznivih dejanj nasilja v družini, še sedem kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja ter dva odvzema mladoletne osebe.

68 prepovedi približevanja

Od začetka januarja do 19. novembra so policisti PU Koper izrekli 68 ukrepov prepovedi približevanja, v 63 primerih je šlo za kazniva dejanja, v petih za prekršek, največ so jih izrekli na koprski policijski postaji.

Koronačas je še povečal stiske žrtev, omejil je možnosti, kje lahko poiščejo pomoč, nekaterih mehanizmov enostavno v tem obdobju ni, ugotavlja Kokalj. Stiske lahko še povečajo izguba službe, finančne, pa tudi zdravstvene težave.

Nasilje lahko prijavijo tudi na anonimni telefon policije

Policisti klice na pomoč beležijo na številko 113, a nasilje v družini lahko tako žrtve kot tisti, ki opazijo, da se to dogaja, prijavijo tudi na anonimno številko policije (080/12-00). Kokalj opozarja, da je na tem področju še vedno veliko stereotipnih razmišljanj, češ saj sta za to vedno potrebna dva. Nekateri so še vedno prepričani, da je nasilje zasebna zadeva, a ni tako. “Vsak od nas nosi svoj del odgovornosti, če dopusti, da se nasilje ne ustavi in žrtvam ne nudimo pomoči,” poudarja sogovornik.

Cveto Kokalj

kriminalist

“Vsak od nas nosi svoj del odgovornosti, če dopusti, da se nasilje ne ustavi in žrtvam ne nudimo pomoči.”

Tako pa se dogaja, da ljudje še vedno lažje pokličejo policijo, ko jih moti glasna glasba, če nekdo ne nosi maske ali če se nekje zbere skupina mladostnikov, kot pa če slišijo jok, razbijanje za sosednjimi vrati, v sosednjemu bloku. “Apeliramo na tiste, ki so žrtvam blizu, na njihove sosede, znance, da so njihov glas,” vse, ki bi vedeli, da se kje dogaja nasilje za štirimi stenami, poziva Kokalj.

Srečujejo se tudi s stiskami otrok, ki so že prej živeli v nasilnem okolju, zdaj pa so ostali doma. V takšnih okoljih je zdaj še manj možnosti, da bi poiskali pomoč. V nekaterih primerih se lahko ob nasilju nad partnerkami hkrati pojavi tudi nasilje nad otroki. Ti so žrtve že s tem, ko so priče nasilnemu dogajanju v družini, spomni Kokalj.

Zlorabe se dogajajo tudi med poukom na daljavo. Otroci in mladostniki so deležni tudi žalitev prek zooma, Kokalj opozarja, da gre pri tem največkrat za vedenje, ki se ga otroci naučijo v družini, kjer imajo negativne zglede.

Pomembno preventiva, delo z mladimi

Čeprav se morda komu zdi le prazna beseda, inšpektor Cveto Kokalj poudarja pomen preventive na tem področju. Prepričan je, da bi morale biti te vsebine bolj zastopane tudi v učnih načrtih šol. Pomembno je, da o tem ozaveščajo tudi mladostnike. Tako pa se dogaja, da ob prvih ljubeznih ne prepoznajo, da so izpadi ljubosumja, potreba po nadzoru in drugo podobno ravnanje nekaj nesprejemljivega.

Policija nasilnežu izreče ukrep prepovedi približevanja za 48 ur. Število teh ukrepov narašča, je pojasnil Kokalj. Z njim žrtvi omogočijo predah, ji dajo možnost, da premisli, poišče pomoč. Ukrep lahko podaljša sodišče.

Vsi ti ukrepi pa ne pomenijo, da se bo nasilna oseba spremenila, da bo spremenila svoje vedenje do žrtve. Prav zato je v takšnih primerih potrebno multidisciplinarno delovanje različnih ustanov in nevladnih organizacij. Sodelovanje, ob ustrezni izmenjavi informacij, je v takšnih primerih ključno.

---