Kultura? Zdrsnilo ji je v Piranu.

Piran kot Evropska prestolnica kulture v letu 2025 je v ozračju pritlehne domače zaplankanosti res nekaj povsem bizarnega in mesto, ki se prodaja prav zaradi svoje kulturne dediščine ter je obenem sposobno zradirati vsa kulturna prizadevanja za kandidaturo za prestolnico kulture kot nepomembna, si takšnega prestižnega naziva niti ne zasluži. Občinska uprava pa najbolje, da vsem soustvarjalcem ideje o istrskem multikulturnem prostoru pošlje sožalno pismo in zaključi z misijo nemogoče.

Kandidaturo Pirana za Evropsko prestolnico kulture so namreč piranski občinski svetniki v svoji ozkogledi ihti brez sramu potacali in pokopali ter ob tem še samozavestno sporočili, da razvoj kulture in njenih ustvarjalcev v časih novega koronavirusa ni nekaj, v kar velja vlagati. Vlaga se v gospodarstvo, ne pa v kulturo, saj kultura ni gospodarstvo, če komu ni jasno. Zato je bilo treba EPK spotakniti, mu odreči podporo ter mu tik pred zdajci, tik pred odločitvijo, katero od štirih slovenskih mest bo leta 2025 nosilo naziv EPK, v popotnico dati še minus točko. Pa so bili šele pri potrditvi kulturne strategije.

Kot da živimo v dolini Šentflorjanski. V njej je vlaganje v slovenskega duha res nepotreben strošek.

Za trenutek se je zdelo, da je v dvorano Avditorija Portorož, kjer so se srečali piranski občinski svetniki, vstopil duh srednjeveških okostenelih časov, ko so kulturo v vsej njeni pestrosti skrivali pred navadnim človekom, ji očitali, da kvari ljudi, da je nepomembna in da so z njo samo nepotrebni stroški. Kot da živimo v dolini Šentflorjanski. V njej je vlaganje v slovenskega duha res nepotreben strošek.

Premoč, ki jo v piranskem občinskem svetu izkazuje opozicija, je že tako opazna, da sta prihodnji dve leti mandata župana Đenia Zadkovića videti domala brezplodni. Talcev političnih nasprotij med Zadkovićem in opozicijo je že sedaj preveč. Vsaka odločitev, vsak problem postane ring za boj v smislu “kdo je močnejši”. Če se je pred dvema letoma zdelo, da je vztrajanje pri mandatu, ki so mu ga podelili ljudje, smiselno, iskanje politične podpore za projekte, ki so v korist občini, pa zagotovo uspešno, “saj vendar vsi hočemo dobro tej občini”, je v trenutku, ko je politikanstvo, torej vnašanje intrig v politično življenje iz sebičnih, osebnih razlogov, v Piranu doseglo svoje dno, takšna načelnost videti skoraj odveč.


Preberite še


Najbolj brano