Preživeli bodo tisti, ki se bodo znali prilagoditi

Kriza, skozi katero se prebija ves svet, ni le zdravstvena, je tudi gospodarska. Epidemija je delno ali popolnoma ustavila del gospodarstva, ki mu država pomaga s tako imenovanimi protikoronskimi paketi (PKP). Kot trdita Jure Knez in Dušan Olaj, člana strokovne skupine za pripravo šestega PKP, bodo preživeli tisti, ki se bodo znali prilagoditi.

LJUBLJANA > Dušan Olaj iz podjetja Duol je dejal, da je s covidom-19 okužena tretjina testiranih oseb in 100 odstotkov gospodarstva. Da bi bila pomoč slednjemu čim bolj učinkovita, skrbi tudi skupina za protikoronske ukrepe, katere naloga je izključno posvetovalne narave.

Skupina na podlagi stanja v gospodarstvu in izkušenj drugih držav pripravlja predloge, ki jih posreduje vladi v obravnavo in morebiten sprejem. Po besedah Olaja je osnovni namen predlogov v vseh šestih dosedanjih protikoronskih paketih (ki jim bosta po vsej verjetnosti sledila še sedmi in osmi) zaščititi zaposlene in podjetja. “Nič drugače ne počnemo kot v drugih državah,” je zatrdil Olaj in dodal, da je edina razlika v implementaciji ukrepov, kajti “naša javna uprava še ni na tisti ravni operativnosti kot v sosednjih državah.” Pohvalil pa je izjemno pomoč in podporo finančne uprave ter vseh služb na ministrstvih.

Jure Knez iz podjetja Dewesoft je napovedal, da bo trenutni krizi sledila ekonomsko dolžniška kriza, ki bo terjala prilagoditve na osebnem, poslovnem in družbenem področju. V pričakovanju cepiva “se bomo morali čuvati, da bomo gospodarstvo ohranjali v kondiciji, da bomo normalno delali”.

Kot pravi, moramo ravnati zelo odgovorno, saj je zdravstvo na robu zmogljivosti in “ne smemo prenašati odgovornosti nanje, kdo bo priključen na respirator, kdo bo živel in kdo umrl”. Podal je izkušnje iz svojega podjetja, kjer so imeli deset primerov okužb, “ki pa se s sprejetjem ustreznih ukrepov niso širile po podjetju. Tudi v takšnih razmerah je mogoče delati in ustvarjati”.

“V podjetjih smo se opremili, vemo, da moramo ustvarjati dodatno vrednost. Najlažje bi bilo vzeti državno pomoč, a bi s tem zapadli še v hujši vrtinec, iz katerega ne bi bilo vrnitve,” je prepričan. Kot pravi, je treba aktivirati zaposlene, ki čakajo na delo. Za hrano v domovih starejših občanov, kjer so okuženi kuharji, bi lahko denimo poskrbeli gostinci, ki imajo zaprte lokale. “Naša zakonodaja na področju trga dela je zastarela, toda izkoristiti je treba poslovne priložnosti,” je pripomnil. Država bo morala postati bolj fleksibilna in učinkovita. “Če bi moral pri ponovnem zagonu gospodarstva izbirati med tem, da država postane fleksibilna in učinkovita ali pa da zberem nekaj denarja, bi raje izbral prvo,” je dejal.

Poudaril je, da je v danih razmerah treba sklepati kompromise: “Vsak bi rad videl 500 evrov v žepu, a po koncu krize bo treba gledati številko, ki nas bo bremenila v prihodnosti.” Od osmih milijard, predvidenih za pomoč ob epidemiji, je bilo porabljenih 1,5 milijarde evrov. “To kaže na to, da so podjetja znala resnično odgovorno pristopiti k situaciji in da delamo, kjer se le da,” je sklenil Knez.

---