Po dve milijardi evrov za investicije

Proračuna za leti 2021 in 2022 sta investicijska, poudarjajo na vladi. Za naložbe bo vsako od prihodnjih dveh let namenjenih po približno dve milijardi evrov. “Toliko Slovenija do zdaj še ni investirala,” poudarja minister za finance Andrej Šircelj. Opozicijo pa skrbi visoko zadolževanje države v tem času, saj bo treba izposojeno tudi vrniti.

O proračunih  za leti 2021 in 2022 bodo poslanci glasovali danes. Foto: STA
O proračunih za leti 2021 in 2022 bodo poslanci glasovali danes. Foto: STA

LJUBLJANA > Državni zbor je včeraj začel obravnavati sveženj proračunskih dokumentov. Vlada napoveduje več proračunskih izdatkov, ki bodo namenjeni tako za plačevanje stroškov, ki jih povzroča pandemija, kot za investicije, ki bodo pripomogle tudi k okrevanju gospodarstva.

Investiranje s pomočjo evropskih sredstev

Investicije so načrtovane na področju prometne infrastrukture, a tudi v zdravstvo, domove za starejše in drugam, je pred poslanci povedal Andrej Šircelj. Pri rasti obsega investicij bodo pomembno vlogo igrala evropska sredstva, pa je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Slovenija namerava velik del načrtovanih investicij financirati z evropskimi sredstvi.

Voditelji držav članic so se o svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo izpogajali julija, vendar še ni dokončno potrjen. Zapletlo se je pri pogojevanju, da morajo države spoštovati načela vladavine prava, zaradi česar naj bi dogovoru grozila blokada Madžarske in Poljske. Janša je prepričan je, da je dogovor treba spoštovati v obliki, v kakršni je bil julija, sicer se lahko “Evropa v začetku naslednjega leta zbudi v situaciji, ki bo slaba, ki bo popolnoma nepotrebna in ki si jo je zakuhala sama”.

Sposojeno bo treba vrniti

Leta 2021 se bo država lahko zadolžila za 6,7 milijarde evrov, leta 2022 pa za 4,2 milijarde evrov.

Visoko zadolževanje skrbi opozicijske poslance. Zaradi epidemije je zadolževanje sicer razumljivo, a denar bo treba nekoč vrniti, opozarjajo. Matjaž Han (SD) in Marko Bandelli (SAB) sta vlado pozvala predvsem k preudarni rabi izposojenega denarja. Predvsem naj ga nameni za razvoj, ki bo spodbudil oslabljeno gospodarsko aktivnost, je dejal Bandelli. Proračuna večata porabo na vseh resorjih. Na prvi pogled sta zaradi tega res dobra, se je strinjal Brane Golubović (LMŠ), a opozoril, da se “pod to lepo proračunsko fasado skriva nestrukturirana in nesistemska razdelitev javnih sredstev”. V koaliciji poudarjajo, da ni druge alternative kot zadolževanje, če hoče država ohraniti visoko raven socialne varnosti in spodbuditi gospodarsko okrevanje.


Najbolj brano