Že 30 let plemenitih mehurčkov iz Biljane

Bilo je leta 1990, ko je Miran Sirk iz Biljane pripravil vino iz grozdja iz očetovega vinograda za prvih 500 steklenic penine. Z rezultati je bil zadovoljen, naslednje leto je šlo v zorenje že 5000 steklenic. Zdaj, ko je mimo 30 trgatev, se Sirk ponosno ozre nazaj, a prehojeno pot in dosežke s soprogo Petro vgrajuje v nove cilje in nove izzive. Najbolj viden je velika klet, ki raste streljaj stran od domačega dvorca Dorišče.

Pred sedmimi leti sta se zakonca Sirk odločila, da bosta vina 
posredovala na velikansko ocenjevanje britanske revije Decanter. 
V minulih letih so na njem zanje prejeli sedem zlatih priznanj in 
štiri platinasta. Foto: Leo Caharija
Pred sedmimi leti sta se zakonca Sirk odločila, da bosta vina posredovala na velikansko ocenjevanje britanske revije Decanter. V minulih letih so na njem zanje prejeli sedem zlatih priznanj in štiri platinasta. Foto: Leo Caharija

V kleti pod podeželskim dvorcem Dorišče v Biljani, ki je najstarejša ohranjena vinska klet v Brdih in naj bi bila zasnovana v 13. stoletju, v tihoti, temi in pri stalni temperaturi zori blizu 200.000 steklenic penečih vin različnih letnikov. Dela v kleti zdaj ni veliko, živahno bo spet po novem letu, ko bo Miran Sirk začel pripravljati vina za drugo vretje v steklenici. Letos, pravi, je bila letina za penine v Brdih odlična. Zato bo več vin pripravljenih za daljše zorenje in za premijske polnitve. Po 30 letih je smer ista: pridelava suhih penečih vin vrhunske kakovosti po klasični metodi s sekundarnim vretjem v steklenici.

Tri desetletja snovanj

Zgodba Mirana Sirka je zgodba o pionirskih odločitvah in premagovanju mejnikov. Sredi osemdesetih let je kot študent agronomije obiskal Šampanjo in sklenil, da so peneča vina njegov slog. V očetovem vinogradu - Milan Sirk je bil agronom v briški kleti, njegov brat, Miranov stric Tomo, pa enolog - je zastavil prvi letnik, potem je posest, tudi zahvaljujoč denacionalizaciji, razširil in se odločil, da bo obnovil klet ter dvorec nad njo. “Začel sem z veliko željo, a tudi s precej dvomi,” se spominja. Klet je bila močno načeta, zato je bila njena obnova tako finančno kot tehnično zahtevna. Kasneje je prišla na vrsto njena dograditev in razširitev, pa obnova dvorca, za kar sta Petra in Miran Sirk prejela odmevno italijansko priznanje, zdaj sta spet na gradbišču. Zasnovala sta namreč sodobno klet na robu vasi, ki bo omogočila nov razvojni cikel. “Odločitev za gradnjo je bila nujna, če želimo nadaljevati po začrtani poti,” pravi Sirk. Napoveduje, da bo nova klet omogočila optimiziranje procesov pa tudi stroškov, ponudila bo možnost razvoja novih produktov, lahko bodo podaljšali čas zorenja vin, zelo pomembno pa bo tudi vse okrog sprejema, selekcije in stiska grozdja. Ta faza je po Sirkovem prepričanju ena od ključnih v predelavi, a kot najpomembnejši gradnik kakovosti izpostavlja grozdje.

“Tak pač sem. Namesto novega avtomobila si kupim novo prešo, namesto vikenda ob morju gradim novo klet.”

Miran Sirkvinar

Petra in Miran Sirk z jubilejno penino Giant letnika 2011 (foto: Leo Caharija)

V vinogradih ima za penine zgolj tri sorte: standardni šampanjski sorti chardonnay in modri pinot ter domačo rebulo, ki da briškim peninam neponovljiv dotik. Podobno je pravzaprav pri vseh briških specialistih za penine, ki so zgradili prepoznaven slogovni lok. Čeprav so Brda dom zlasti za bogata bela vina, pa z ustreznim pristopom in na ustreznih, severnih in severovzhodnih legah, kjer trt ne doseže popoldanska pripeka, zraste grozdje za dobro osnovo za elegantne, karakterne penine. Tako so Brda ob Posavju eden od dveh vodilnih peničarskih teritorijev pri nas.

Šampanja je zgled

Pred sedmimi leti sta se zakonca Sirk odločila, da bosta vina posredovala na velikansko ocenjevanje britanske revije Decanter. V minulih letih so na njem zanje prejeli sedem zlatih priznanj in štiri platinasta, kar je dvignilo zanimanje za penine iz Slovenije tudi na tržiščih, koder prisegajo na Šampanjo. Tamkajšnja vina in delovanje so za Sirka velik zgled, a venomer poudarja, da gre za 300-letno tradicijo in osredotočenost na številnih ravneh, kar se slednjič pozna v prepoznavnosti in ceni. Pa vendar se Bjani ne more izogniti nihče, ki se ima za poznavalca v svetu penin, konec koncev je ob slovenskem peničarskem veteranu Janezu Isteniču najbolj izpostavljena klet v Enciklopediji šampanjcev in penečih vin Toma Stevensona in Essi Avellan.

Na svojevrstnem križišču, ko sta zakonca Sirk pogledala nazaj in se ozrla naprej, sta sredi tedna na tržišče, predvsem med njune sledilce, posredovala jubilejno penino. Odličnost, eleganco in brezkompromisnost v pristopu je podprl oblikovalski mojster Žare Kerin iz agencije Futura, ki je štiri stebre, simbole Bjane, prenesel tudi v štiri barve na embalaži jubilejne penine Giant: zlato, ki odseva modrost, zeleno, ki kaže na harmoničnost, srebrno, ki izžareva čutnost, ter belo, simbol urejenosti in čistosti. V tej penini, poudarja Sirk, je veliko simbolike in sporočil o delovanju in načelih njihove družine, ki so izražena tako v visoko zastavljenih ciljih kot v njihovem doseganju.

Prihodnjo jesen bodo grozdje za penine Bjana že predelali v novi kleti na robu Biljane. (foto: Leo Caharija)

“Precizen in pedanten”

“Precizen in pedanten je, ponosni smo, da ga imamo za soseda, prijatelja in konkurenta. Ogromno je prispeval za prepoznavnost Brd in tukajšnjih penin,” pravi Simon Simčič iz hiše penin Medot na Dobrovem. Na neki način Simčiča in Sirka povezuje peneča rebula, sicer po tankovski metodi, ki sta jo daljnega leta 1962 zasnovala Simonov nono Zvonimir Simčič, ki je bil direktor zadružne kleti, in Miranov stric Tomo Sirk, ki je bil v njej glavni enolog.

“Pri Bjani gre za vrhunsko zgodbo. Mirana občudujem, ker se ni ustavljal na vmesnih stopnicah. Odločil se je za klasično metodo pridelave in naciljal na sam vrh. A pri tem nikoli ni iskal bližnjic,” o Sirku pravi Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda, v kateri prav tako posebno pozornost namenjajo penečim vinom. “Le želimo si lahko, da bi bilo več takšnih mož. Odprl nam je veliko novih poglavij,” v en glas povesta Taras in Tadej Gašparin iz še ene uveljavljajoče se briške peničarske hiše Silveri. In dodajata, da je Sirk neke vrste aristokrat s kmetov: ima zdravo kmečko logiko, začinjeno z aristokratsko držo. “Izjemno ga cenim kot prijatelja in konkurenta. Nenazadnje sva generacija, a drugačna značaja. Miran je zelo zaslužen, da so bila Brda postavljena na slovenski peničarski zemljevid,” pa je poudaril Miha Istenič z družinskega posestva na Bizeljskem, ki je nedavno obhajalo še častitlivejši jubilej, pol stoletja delovanja.

“Tak pač sem. Namesto novega avtomobila si kupim novo prešo, namesto vikenda ob morju gradim novo klet,” še pove Miran Sirk, ki se iskreno veseli novih mejnikov pa tudi novih kupcev na novih tržiščih, ki jih za zdaj ne morejo osvajati, saj penin enostavno nimajo dovolj.


Najbolj brano