Prava jesenska energijska bomba

Ne le njegova oranžno-rdeča barva, ki spodbudno vpliva na naše počutje, tudi visoka vsebnost vitaminov (zlasti vitamina A in C) in mineralov ter drugih učinkovin, pomembnih za zdravo prehrano, sta razlog, da kakiju lahko upravičeno rečemo, da je prava jesenska energijska bomba.

Da je kaki sadež, ki se ga ne bi branili niti bogovi, pravzaprav razkriva že njegovo botanično ime Diospyros, kar pomeni “hrana bogov”. Tudi prehranska strokovnjakinja Marija Merljak, sodelavka našega časnika, prisega na terapevtski učinek teh najbolj značilnih oranžnih jesenskih sadežev, ki jim sama pravi kar protistrup za jesenske depresije, saj delujejo kot spodbujevalec telesnih in duševnih aktivnosti. “S kakiji zelo hitro vnesemo energijo v telo, saj vsebujejo kar 20 odstotkov glukoze,” poudarja Merljakova. “Izredno bogati so s karotenoidi, s provitaminom A, zlasti z betakarotenom. Na to kaže lepa oranžno-rdeča barva.”

Pravo bogastvo vitaminov in mineralov

Že nekaj kakijev je v normalnih razmerah (brez stresa in onesnaženega okolja) dovolj za pokritje dnevnih potreb po vitaminu A, vendar - kot opozarja Merljakova - moramo uživati tudi dovolj živil, ki vsebujejo cink (leča, morska hrana, buče). “Kakiji imajo še vrsto drugih vitaminov, zlasti vitamine C, B1, B2 in B6. Po nekaterih raziskavah naj bi imeli kar 30-krat več vitamina A kot navadna jabolka, petkrat več vitamina C kot jabolka, a za tretjino manj vitamina C kot citrusi.”

Med minerali je veliko kalija, magnezija in fluora, nekaj manj bakra, kalcija, fosforja, železa, joda, kroma in selena ter kar okrog 35 odstotkov vlaknin. To ob rednem uživanju ugodno vpliva na prebavo, saj odganja črevesne zajedavce in čisti ledvice. “Poudariti moramo, da je kaki zlasti pomemben vir kalija, ki je odločilnega pomena za uravnavanje krvnega tlaka in skupaj z vitaminom A, ki ga je v izobilju, pomaga pri preprečevanju in zdravljenju depresivnih stanj, nemira in razdražljivosti,” našteva pozitivne učinke uživanja kakija.

Ob Prazniku kakija so strunjanske gospodinje obiskovalcem pripravile številne okusne dobrote iz kakijev, letos, ko bi moralo biti slavje zaradi 20-letnice še toliko slajše, pa praznika zaradi korone žal ne bo. (foto: Helena Race)

Slabša letina, vrhunska kakovost

Letošnja letina kakijev je zaradi spomladanske pozebe v nižjih legah približno za tretjino manjša, svoje je (najverjetneje) prispevalo tudi poletno nihanje temperatur, zaradi česar so sadeži kar odpadali z dreves, a zaradi ugodnih razmer za dozorevanje je letina po kakovosti vrhunska, pojasnjuje Vasja Juretič, specialist za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Nova Gorica. Kaki je najbolj razširjen na Primorskem - po zadnjih podatkih je od Brd do Vipavske doline in Krasa pa vse do Istre skoraj 100 hektarjev intenzivnih sadovnjakov, kaki pa raste tudi v skoraj še enkrat toliko mešanih sadovnjakih - uspeva pa tudi drugod po Sloveniji, in sicer na bolj dvignjenih legah, ki niso tako občutljive na pozebo. Žal pa je tudi v letošnjem letu posamezne nasade kakija (sorte rojo brillante) prizadela kakijeva listna pegavost. “To je glivična bolezen, za katero žal nimamo sredstev za zatiranje pri ekološki pridelavi. Pojav bolezni v naslednjem letu lahko omejimo z odstranjevanjem odpadlega listja iz nasada. Liste nato uničimo s kompostiranjem ali s sežigom,” svetuje Juretič.

Za kaki tudi sam pravi, da je prava energijska bomba. “Nekdaj so kakije sušili prav zato, da bi si s krhlji pozimi vnašali energijo v telo. No, tudi danes večino kakija posušijo, nekaj pa tudi predelajo v marmelade.”

Ta konec tedna bi moral Strunjan gostiti tradicionalni, že 20. Praznik kakija, a je jubilejno praznovanje žal “odpihnila” korona. Pridelovalci iz Strunjana, ki prav po zaslugi Praznika kakijev velja za prestolnico kakijev, pravijo, da bodo njihova zlata jabolka vseeno našla pot do rednih odjemalcev z vseh koncev Slovenije in drugih kupcev, zagotovo pa bi jih na prazniku prodali še več.